Objavljeno: 21.5.2000 | Avtor: Uredništvo Monitorja

SerialATA

Zaradi vedno večje količine podatkov, s katerimi se srečujemo v sodobnih računalnikih, diski vse bolj postajajo ozko grlo. Še najbolj pa vmesnik EIDE, ki v večini računalnikov skrbi za prenos podatkov med pomnilnikom in diskom. Tega se zavedajo tudi proizvajalci, zato se je več kakor 25 podjetij povezalo v združenje, da bi razvili nov standard za priključitev pomnilniških enot v bodočih računalnikih.

Cilj združenja SerialATA je izdelati specifikacijo standarda, ki bo nadomestil sedanje diskovne vmesnike EIDE in njihove trenutne podrazličice UltraDMA/33 (hitrost prenosa 33 MB/s), UltraDMA/66 (66 MB/s) in UltraDMA/100 (100 MB/s). Vmesniki SerialATA naj bi nastajali v več razdobjih, na začetku pa naj bi omogočali hitrost prenosa okrog 150 MB/s. Toda še večja sprememba je v načinu priključitve naprav. Namesto dosedanje vzporedne povezave s ploskim kablom bo zaporedni vmesnik SerialATA, torej s precej preprostejšim in tanjšim kablom, podobnim tistim pri vmesnikih USB in IEEE-1394 (Firewire). Poleg tega bo delovna napetost nižja (3,3 V namesto 5V), kar bo omogočilo lažjo vdelavo na nove osnovne plošče. Velika sprememba je tudi v načinu priključitve naprav. Namesto omejitve vmesnika EIDE, ki dovoljuje priključitev največ štirih diskov, bo SerialATA omogočal priključitev večjega števila naprav (omejitev še ni določena), poleg tega teh ne bo treba predhodno nastaviti s stikali ali mostički. Naprave bo mogoče dodajati tudi med delovanjem računalnika.

Mnogi menijo, da sta prav USB in Firewire glavna tekmeca vmesnika SerialATA, vendar avtorji standarda nakazujejo jasno razlikovanje. SerialATA naj bi skrbel predvsem za priključitev notranjih pomnilniških enot, kot so diski, enote CD-ROM, DVD-ROM, zapisovalniki in izmenljivi diski (Zip, Jaz ...). SerialATA torej nima ambicije postati univerzalni standard za priključitev poljubnih naprav, kot so tiskalniki, optični bralniki in druga dodatna strojna oprema.

Toda pot do vmesnika je še dolga. Če bo šlo vse brez zapletov, bo specifikacija pripravljena in ratificirana sredi naslednjega leta. Prve izdelke s tem vmesnikom pa lahko pričakujemo v letu 2002. Tedaj naj bi bili povprečni diski med 100 in 200 GB, zato bodo morali biti na voljo tudi hitrejši vmesniki. Združenje ima namen standard razvijati tudi naprej, predvsem da bi dosegli večje hitrosti prenosa, sprva 300 MB/s, nato pa še 600 MB/s.

http://www.serialata.org

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Amazonova drona, ki stražita dom in podjetja

    Podjetje Ring predstavilo letečo kamero in pametnega robota!

    Objavljeno: 11.11.2026 09:00
  • Podatkovni centri sprožili krizo tudi na bojišču v Ukrajini

    Nepričakovani tekmec ukrajinske vojske.

    Objavljeno: 12.11.2026 10:00
  • Euro-Office je prispel na namizja

    Evropska odprtokodna alternativa Microsoftovemu pisarniškemu paketu je dosegla nov mejnik. Potem ko je spletna zbirka Euro-Office kljub začetnim polemikam glede licenciranja in pogojev razcepa izvorne kode junija letos doživela stabilno izdajo, je Nextcloud zdaj uradno ponudil še težko pričakovano namizno aplikacijo Nextcloud Office Desktop. Brezplačni program pod licenco AGPL v3 prinaša orodja za urejanje besedil, preglednic, predstavitev in dokumentov PDF neposredno na računalnik.

    Objavljeno: 14.11.2026 | Teme: EU, odprta koda
  • Nemci lahko za igranje GTA VI vzamejo dopust

    Igričarji so našli genialno zakonsko luknjo!

    Objavljeno: 9.11.2026 09:00
  • Googlova umetna inteligenca v Mercedesovih tovarnah razvršča avtomobilske dele

    Ko je Google predstavil model Gemini Robotics 2.5, ki sodi med modele za strojni vid, jezik in upravljanje gibanja (vision-language-action), je imel za seboj že konkreten preizkus. V Mercedes-Benzovih tovarnah v Sindelfingnu in madžarskem Kecskemétu so namreč preizkusili humanoidne robote Apollo 2 ameriškega podjetja Apptronik, ki jih je upravljala Googlova umetna inteligenca.

    Objavljeno: 12.11.2026 07:00
  • Nvidijin šef je imel še eno izvenzakonsko razmerje, podjetje razmišlja o zamenjavi

    Nvidijin direktor Jensen Huang bi lahko že zelo kmalu izgubil svoj stolček. Po aferi z domnevno kitajsko vohunko so na dan pricurljale obtožbe o še eni aferi, to pot z zaposleno v podjetju. Upravni odbor zato razmišlja o zamenjavi direktorja. Delnice podjetja so po objavi teh informacij padle še za sedem odstotkov in so dosegle najnižje ravni v zadnjih 18 mesecih. Od vrha so oddaljene že za tretjino.

    Objavljeno: 12.11.2026 11:00

Arhiv

Najnovejša številka revije

November 2026 Prelistaj! Spletni nakup Arhiv številk
November 2026
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji