SerialATA
Zaradi vedno večje količine podatkov, s katerimi se srečujemo v sodobnih računalnikih, diski vse bolj postajajo ozko grlo. Še najbolj pa vmesnik EIDE, ki v večini računalnikov skrbi za prenos podatkov med pomnilnikom in diskom. Tega se zavedajo tudi proizvajalci, zato se je več kakor 25 podjetij povezalo v združenje, da bi razvili nov standard za priključitev pomnilniških enot v bodočih računalnikih.
Cilj združenja SerialATA je izdelati specifikacijo standarda, ki bo nadomestil sedanje diskovne vmesnike EIDE in njihove trenutne podrazličice UltraDMA/33 (hitrost prenosa 33 MB/s), UltraDMA/66 (66 MB/s) in UltraDMA/100 (100 MB/s). Vmesniki SerialATA naj bi nastajali v več razdobjih, na začetku pa naj bi omogočali hitrost prenosa okrog 150 MB/s. Toda še večja sprememba je v načinu priključitve naprav. Namesto dosedanje vzporedne povezave s ploskim kablom bo zaporedni vmesnik SerialATA, torej s precej preprostejšim in tanjšim kablom, podobnim tistim pri vmesnikih USB in IEEE-1394 (Firewire). Poleg tega bo delovna napetost nižja (3,3 V namesto 5V), kar bo omogočilo lažjo vdelavo na nove osnovne plošče. Velika sprememba je tudi v načinu priključitve naprav. Namesto omejitve vmesnika EIDE, ki dovoljuje priključitev največ štirih diskov, bo SerialATA omogočal priključitev večjega števila naprav (omejitev še ni določena), poleg tega teh ne bo treba predhodno nastaviti s stikali ali mostički. Naprave bo mogoče dodajati tudi med delovanjem računalnika.
Mnogi menijo, da sta prav USB in Firewire glavna tekmeca vmesnika SerialATA, vendar avtorji standarda nakazujejo jasno razlikovanje. SerialATA naj bi skrbel predvsem za priključitev notranjih pomnilniških enot, kot so diski, enote CD-ROM, DVD-ROM, zapisovalniki in izmenljivi diski (Zip, Jaz ...). SerialATA torej nima ambicije postati univerzalni standard za priključitev poljubnih naprav, kot so tiskalniki, optični bralniki in druga dodatna strojna oprema.
Toda pot do vmesnika je še dolga. Če bo šlo vse brez zapletov, bo specifikacija pripravljena in ratificirana sredi naslednjega leta. Prve izdelke s tem vmesnikom pa lahko pričakujemo v letu 2002. Tedaj naj bi bili povprečni diski med 100 in 200 GB, zato bodo morali biti na voljo tudi hitrejši vmesniki. Združenje ima namen standard razvijati tudi naprej, predvsem da bi dosegli večje hitrosti prenosa, sprva 300 MB/s, nato pa še 600 MB/s.
