Reciklaža rabljenih podatkovnih hipercentrov
Hitra rast podatkovnih hipercentrov (hyperscalers) ima za računalniško industrijo tudi nekatere stranske učinke, ki ustvarjajo sami po sebi nova tržišča. Največji hipercentri že vrsto let v svojih podatkovnih centrih uporabljajo najsodobnejšo, a pogosto zelo specifično, tipično močno prilagojeno strojno opremo, ki je ostali kupci sploh ne morejo kupiti v redni prodaji. Po drugi strani pa močna konkurenca in čedalje večje zahteve po storitvah v oblaku od hipercentrov zahtevajo hitro menjavo opreme.
Kaj potemtakem storiti z opremo, ki je še razmeroma nova, a preveč specifična, da bi jo enostavno uporabili drugod? Dosedanja praksa je pokazala, da prodaja rabljene opreme po sestavnih delih, kot je bilo običajno v preteklosti, ko so podatkovni centri uporabljali standardne dele, večinoma ne pride v poštev. Toda na obzorju se vse bolj uveljavlja pristop, ki za rabljeno opremo hipercentrov najde drugo življenje v centrih manjših ponudnikov.
V praksi se je pokazalo, da prenosljivost opreme najbolje obnese pri opremi, ki sledi smernicam odprtokodnega projekta OCP (Open Compute Project). Spomnimo, da je OCP iniciativa družb Facebook in Goldman Sachs, ki je leta 2011 na področje strojne opreme prinesla koncepte odprtih specifikacij, sistemske programske opreme in drugih principov, ki smo jih vajeni pri programski opremi narejeni na temeljih odprte kode.
Računalniške sisteme OCP je lažje prilagoditi, tudi na nivoju strojne opreme, zato se lahko uporablja v različnih okoljih in doseže združljivost s specifično programsko opremo. Po drugi strani veliki hipercentri tovrstni vidik rabe danes že zavestno zanemarjajo, saj jim je interes, da nova strojna oprema čim bolj učinkovito deluje v njihovem specifičnem okolju in s specifičnimi (različicami) programskih paketov. Pogosto to pomeni, da je uporabljajo lasten nabor celotne opreme, od strojne opreme, sistemskih programov (firmware), operacijskih sistemov in na njih delujočih virtualizacijskih orodij.
Sistemi OCP pa omogočajo, da je mogoče strojno opremo lažje rekonfigurirati in reciklirati za rabo v povsem drugem okolju. Eden od specialistov na tem področju, ameriško podjetje ITRenew poroča o izraziti rasti povpraševanja po tovrstnih rešitvah, ki so cenovno bistveno bolj ugodne kot nabava nove (standardne) strojne opreme. Za razliko od prodaje po komponentah, v teh primerih prodajajo cele strežniške omare, rekonfiguirirane za ciljne sisteme.
Zmotno je misliti, da je tovrstna strojna oprema odslužena. Statistike kažejo, da hipercentri določeno strojno opremo uporabljajo največ tri leta, nakar so zaradi razmer na trgu in interesa po večji učinkovitosti dobesedno prisiljeni v menjavo. Po drugi strani hipercentri vedno kupujejo najnovejšo tehnologijo, tako, ki še mesece ali leta ne bo v redni prodaji na trgu. Analize kažejo, da imajo v primerjavi z rednim trgom okoli 18 mesecev prednosti. Rabljena oprema je torej tehnološko stara komaj 18 mesecev, ko so se hipercentri že odločijo za menjavo.
Pri družbi ITRenew pravijo, da je nov poslovni model nekakšna »krožna ekonomija«, kjer se še povsem pravilno delujoča, celo zelo zmogljiva oprema lahko uporabi v druge namene in s tem celotni nakupni verigi prihrani stroške, prispeva pa tudi k boljši ekološki vzdržnosti rabe tovrstne računalniške tehnologije.
Vprašanje ostaja, kako na široko se lahko uveljavi trg rabljene strojne opreme, ki so jo nekoč uporabljali hipercentri? Glede na to, da so ti daleč največji kupci nove opreme, je potencialno velik tudi trg rabljene opreme. Še več, nekateri analitiki menijo, da so lahko rabljeni, rekonfigurirani sistemi neposredna konkurenca novim izdelkom družb kot so HPE, Dell ali Lenovo. Pričakujemo lahko tudi, da bodo prvotni proizvajalci del tega trga rabljene opreme vzeli pod svoje okrilje, da bi izkoristili priložnost za dodatni zaslužek.
