Ramones le ni oče virusa?

Zmeda v policijski zadevi "Ljubeznivi črv" se veča. Samo dan po aretaciji 27-letnega bančnega uslužbenca je filipinska policija domnevnega storilca spustila na prostost zaradi pomanjkanja dokazov. Filipinsko pravosodno ministrstvo se je odločilo, da se Reonel Ramones, ki je še vedno osumljen, lahko brani s prostosti. Policija menda pospešeno preučuje dokazno gradivo, zaplenjeno v osumljenčevem stanovanju v Manili. Zanimivo je, da policija v stanovanju ni našla računalnika in modema, menda pa je odkrila sledi, ki kažejo na to, da je nekdo na hitro umaknil računalniško opremo. Policija je zasegla diskete in natisnjeno gradivo.

Šef NBI-ja, ki je filipinska različica FBI-ja, trdi, da je Reonel Ramones še vedno osumljen. Ali ga bo tožilstvo preganjalo, je odvisno menda od tega, koliko obremenilnega gradiva proti njemu bo policiji uspelo najti. Tožilstvo ima čas do 19. maja, da proti Ramonesu pripravi obtožnico ali pa opusti pregon. Tega dne naj bi bil Ramones na tožilstvu tudi uradno zaslišan. Policija še vedno išče Ramonesovo dekle, Irene de Guzman, ki naj bi bila domevna sodelavka virusnega pisca. De Guzmanova se naj bi prostovoljno predala policiji, vendar tega še ni storila.

Izpustitev Ramonesa ni presenetila nekatere protivirusne izvedence, saj naj bi po njihovem mnenju pravi zlikovci bili nekateri člani skrivnostne krekerske skupine Acolytes (http://acolytes.tsx.org/), NBI pa je pač zgrabil prvega osumljenca, ki je bil pri roki. To se naj bi zgodilo zaradi izjemnega pritiska Američanov, ki hočejo, da se krivce za stvaritev in širjenje virusa čim prej odkrije in tudi odločno kaznuje.

Na skupino Acolytes iz predmestja Manile naj bi kazalo deset imen, ki so ugnezdena v izvorni kodi virusa ILOVEYOU. Po drugi strani pa Šved Fredrik Björck še vedno trdi, da je pravi oče virusa 23-letni nemški študent Michael, ki trenutno živi v Avstraliji. Obstaja domneva, da je Nemec samo napisal virus, v omrežje pa ga je spustila krekerska združba.

Če bodo filipinske oblasti osumljence izročile ameriškemu FBI-ju, je za osumljence zelo pomembno, ali jim bo ameriški tožilec lahko dokazal, da so z razpošiljanjem virusa imeli "zavestni namen", da povzročijo škodo. V takem primeru jih čaka bistveno hujša kazen, kakor če se na sodišču izkaže, da so se "igrali". Ena od težav, s katero se sooča tožilstvo v Manili, je namreč, da filipinska zakonodaja še ne omogoča službenega pregona zaradi povzročanja škode z virusjem. Gospoda Ramonesa ali koga drugega bodo zato poskušali obtožiti "zlorabe komunikacijskih naprav", morda pa proti njemu uporabiti še zakon, ki kaznuje krajo številk kreditnih kartic.

V naslednjih dneh pa se lahko tudi izkaže, da je policija na napačni sledi.