Primerjava treh tehnologij 3D tiskanja
V članku bomo primerjali tri različne tehnologije 3D tiskanja – selektivno lasersko sintranje (SLS), stereolitografijo (SLA) in ciljno nalaganje polimera (FFF). Vsaka ima svoje prednosti in slabosti, z vsemi pa lahko izdelamo 3D objekt po principu dodajanja materiala plast za plastjo – le, da se ta material dodaja na različne načine.
Selektivno lasersko sintranje (SLS)
Pri selektivnem laserskem sintranju je vhodni material v obliki polimernega prahu z zelo fino strukturo. Najprej stroj za SLS popolnoma enakomerno nanese plast polimernega prahu, nato pa laserski žarek pretaljuje material na območju prereza izdelka in ga združi v kompakten material. Sledi nanos druge plasti prahu in tako naprej plast za plastjo. Izdelki narejeni s to tehnologijo imajo izredno visoko trdnost in so lahko kakršnih koli kompleksnih oblik. Podjetje Sindoh je predstavilo čisto nov stroj za selektivno lasersko sintranje z imenom Sindoh S100. Stroj ponuja možnost izdelave izdelkov iz različnih tehničnih polimerov do velikosti 510 x 510 x 500 mm, kar ga uvršča med stroje z največjim delovnim volumnom.
Stereolitogrfija (SLA)
Pri stereolitografiji pa je začetni material poseben polimer, ki ga imenujemo fotopolimer. Fotopolimer je sestavljen iz monomerov in svetlobnih iniciatorjev. Te iniciatorji se, ko so izpostavljeni svetlobi, vežejo na monomer in tako povzročijo, da postane monomer reaktiven in začne nase vezati druge monomere, da nastanejo dolge verige oz. polimeri, kar material strdi. Pri tej tehnologiji je material nalit v delovno kad, ki ima prozorno dno skozi katerega prehaja svetloba. Skozi dno kadi se projicira svetloba v obliki prereza izdelka, tako se fotopolimer v obliki prereza strdi in sprime na delovno mizo, nato pa se miza dvigne za eno plast višje tako, da polimer zalije vrzel med prejšnjo plastjo in dnom mize. Za tem se cikel ponavlja, da dodamo vsak prerez posebej in dobimo celoten izdelek. Ker je pri tej tehnologiji material v tekoči obliki lahko izdelamo zelo tanke plasti in je zato površina končnega izdelka zelo gladka, zato se to tehnologijo pogosto uporablja za izdelavo prototipov izdelkov, ki se jih bo kasneje serijsko izdelovalo s tehnologijo injekcijskega brizganja polimerov.
Sindoh ponuja tiskalnik A1+, ki ima delovni volumen 200 x 200 x 180 mm.
Ciljno nalaganje polimera (FFF)
Tehnologija ciljnega nalaganja polimera je ena izmed najcenejših in najbolj razširjenih tehnologij 3D tiskanja. Na začetku je polimerni material v obliki žice in ga imenujemo filament, ponavadi premera 1,75 mm. Naprava oz. ekstruder potiska filament v ogreto šobo manjšega premera. Nato material izstopa iz šobe kot tanek lasek, krmilje stroja pa poskrbi, da se šoba premika po celotnem prerezu predvidenega izdelka in tam nalaga material na delovno mizo. Nato se šoba dvigne za višino ene plasti in vse se ponovi tolikokrat, da dobimo celoten izdelek.
Sindoh ima širok nabor tiskalnikov, ki omogočajo 3D tiskanje s tehnologijo ciljnega nalaganja polimera. Na voljo so majhni tiskalniki z eno ali dvema glavama in večji z dvema glavama. Vsi tiskalniki omogočajo uporabo različnih materialov. V njihovem naboru so:
3D tiskalnik SINDOH 3DWOX1 z eno glavo omogoča izdelavo izdelkov velikosti 210 x 200 x 195 mm.
3D tiskalnik SINDOH 3DWOX 30X z dvema glavama omogoča izdelavo izdelkov velikosti 790 x 480 x 150 mm. Pri velikih izdelkih je tiskanje dolgotrajno, zato so priporočljive visoke hitrosti 3D tiskanja. 3DWOX 30X lahko tiska s hitrostjo 300 mm/s, kar ga uvršča med najhitrejše FFF 3D tiskalnike. Opremljen z dvema glavama, ki imata tudi funkcijo avtomatske menjave filamenta. Na vsako glavo lahko namestimo 4 različne materiale in nato stroj avtomatsko menjava med 4 materiali na glavo oziroma 8 materiali na tiskalnik. S tem je izredno povečana produktivnost tega 3D tiskalnika.
Za več informacij o 3D tiskalnikih Sindoh se obrnite na pooblaščenega zastopnika podjetje Solid World iz Radomelj.
