Opica in kobilica
Barcelona te dni gosti skoraj 4000 razvijalcev na Microsoftovih podlagah, ki večinoma uporabljajo ogrodje. net. To dejstvo so izkoristili v podjetjih Novell in Mainsoft, ter neposredno ob prizorišču priredili večerno predstavitev dveh tehnologij, ki omogočata razvoj v podlagi .net, ki ni omejen zgolj na Okna.
Miguel de Icaza je predstavil pravkar izdani Mono 1.2 (Mono je španska beseda za opico), ki zaokrožuje alternativno izvedbo ogrodja .net 1.1 na podlagah Okna (Vista, XP, tudi 2000 in verjetno celo NT4, čprav ustreznega testiranja še ni nihče izvedel) MacOS X, Linux in Solaris, skupaj s knjižnico Windows.Forms in podporo za vse novosti C# 2.0, vključno z generičnim programiranjem. S tem je Mono že nared, da dokaj hitro osvoji tudi razširitve .net 3.0, ki ne vnašajo veliko sprememb v temelje ogrodja, temveč predvsem bogatijo programerske knjižnice. Po de Icazovih izjavah bodo z nadgradnjo Monovega C# na 3.0 pričeli januarja, del programerskih knjižnic WCF (Windows Communication Foundation) in WF (Workflow Foundation) pa že deluje, vendar se bosta vnaprej razvijali ločeno od Mona v projektu »Olive«. Nad doseženim so v Novellu zelo zadovoljni, saj jim je denimo uspelo razviti alternativno verzijo gradnikov GUI, ki delujejo tako v MacOS X kot na X11 (npr. v Linuxu), brez da bi uporabili tehnologijo Wine, ki je tehnološko neprimerna, temveč so razvili lastna gonilnika za MacOS X Aqua in X11, ki prevajata sistemska sporočila win32. Seveda pa je Mono še veliko več, kot le klon .net, saj so neodvisni razvijalci dodali kopico knjižnic, ki programerjem v C# omogočajo povezavo s strežnikom Apache, Novellovo programsko infrastrukturo, pisarno OpenOffice itn. De Icaza je napovedal tudi skorajšnjo podporo za VB.net. Tudi performančno je Mono izjemno konkurenčen, saj spletne aplikacije delujejo celo hitreje, kar je de Icaza razložil z veliko navezanostjo na omrežje in disk (I/O Bound), kjer so Okenske alternative pogosto učinkovitejše. Mono je, čeprav je na voljo pod dovoljenji GPL (izvajalni sistem) in LGPL (knjižnice), tudi tržno nadvse uspešen, saj ga vse več razvijalcev uporablja kot nadomestilo za lastne visokonivojske tolmače, Novell pa v njem ponuja številne aplikacije za Linux.
Mono tako mogoča, da najrazličnejše projekte, tudi namizne programe z Windows.Forms preprosto prenesemo na alternativni operacijski sistem, prevedeni program preprosto presnamemo in ga poženemo v okolju Mono. Izraelski Mainsoft pa je ubral drugačno pot s projektom »Grasshopper« (kobilica). Z lastnimi razširitvami razvojnega okolja Visual Studio 2005, omogočajo razvoj v eni sami izvirni kodi, ki se po prevajanju v vmesni jezik za podlago .net (IL) lahko še enkrat prevede, tokrat v vmesno kodo za javanski izvajalni stroj (JVM bytecode). Pri Mainsoftu so v javo prenesli še knjižnice Mona ter dodali lasten paket in tako pripravili sistem, ki lahko aplikacije za .net brez sprememb v izvirni kodi prenese na podlago java. V demonstraciji je Mainsoftov predstavnik Philippe Cohen v nekaj minutah z uporabo preprostega čarovnika predelal spletno aplikacijo ASP.NET v javanski spletni program in izdelani paket namestil na javanski strežnik Tomcat, brez da bi zapustil Visual Studio 2005. Mainsoft je denimo na ta način pripravil celo lastno spletno stran. Grasshoper je za manjše namestitve na voljo brezplačno (strežniki z 1 CPU in še nekatere dodatne omejitve), za migracije večjih sistemov pa ponujajo posebne dogovore, ki jih morajo zainteresirane stranke skleniti s podjetjem.
Podjetji sta najavili nadaljnje sodelovanje pri razvoju podpornih knjižnic Mona, ki obema omogočajo uspešen nastop na tržišču. Ob tem se seveda poraja vprašanje, ali ne bo novo sodelovanje Novella in Microsofta prineslo lastniške razširitve Mona, ki bi lahko delovale le v Novellovih različicah Linuxa. De Icaza je na to vprašanje odvrnil, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bo razvita koda še vedno prosto dostopna, pod dovoljenjem LGPL ali še liberalnejšim MIT (X11) in da bodo ob tem pazili tudi na problematiko patentov, ki je aktualna predvsem za ZDA. Jasnega zagotovila, da bodo razširitve Mona, ki ga bodo postavile ob bok podlagi .net 3.0, prav tako prosta koda, pa kljub vsemu ni mogel dati.
