Mož, ki je razkril prvi sistem za množično prestrezanje telekomunikacij

Objavljeno: 9.8.2015 05:00 | Teme: NSA

Pet let pred rojstvom Edwarda Snowdna se je Duncan Campbell že soočal z grozečo 30-letno zaporno kaznijo. Britansko tožilstvu ga je obtoževalo nezakonitega prejemanja tajnih informacij, njihovega razkrivanja in vohunjenja. Campbella je v 40-letni novinarski karieri do danes doletelo že praktično vse – tri hišne preiskave, aretacije, krajše obdobje v zaporu, sodni proces, desetletje trajajoče prisluškovanje njegovemu telefonu, prepoved predvajanje oddaje na nacionalni televiziji, zaseg kaset, pritiski in nadlegovanja, če omenimo le najudarnejše. Svoj čas je bil najvišje na britanskem seznamu novinarjev, ki jih je vlada želela za zelo dolgo obdobje zapreti.

Campbell je preiskovalni novinar, ki se že štiri desetletja ukvarja z razkrivanjem vladnega nadzora, prisluškovanja, vohunjenja in kršenja državljanskih svoboščin. Capmbell je krivec, da so javnost dosegle številne kratice, pod katerimi danes poznamo različne organizacije, načine in programe za množično prisluškovanje.

Leta 1976 je skupaj z Američanom Markom Hosenballom napisal prvo zgodbo o britanski obveščevalni agenciji za prestrezanje elektronskih podatkov GCHQ, ki jo danes dobro poznamo kot britansko ustreznico in tudi partnerico ameriške NSA. Toda v 70. letih je za GCHQ in njihove napore za prestrezanje komunikacij (SIGINT) vedelo le malo ljudi in vlada je želela, da tako tudi ostane.

Leta 1978 se je v Veliki Britaniji začel zloglasni proces ABC, poimenovan po začetnicah priimkov obtoženih: Crispin Aubrey (novinar Time Outa), John Berry (nekdanji uslužbenec SIGINT) in seveda Campbell. Razlog je bil sestanek novinarjev z Berryjem v času ciprske krize, pa čeprav je Berry novinarjema razkril le javno dostopne informacije. A med sojenjem se je razkrilo, da Velika Britanija vohuni za Turčijo, čeprav sta partnerici v NATU. Na kontroverznem sojenju, ki je sprožilo proteste v podporo trojici, so bili na koncu oproščeni, čeprav so tehnično prekršili 11 let pozneje odpravljeni zakon o tajnih informacijah.

Campbell je razkril tudi obstoj sistema Echelon, ki je že v 80. letih množično prestreza elektronske (digitalne in analogne) komunikacije in ga lahko štejemo za prednika današnjih sistemov. Leta 1986 je Campbell raziskoval tajni britanski vohunski satelit Zircon, za katerega se je izkazalo, da je financiran iz črnega fonda. Leto pozneje je Velika Britanija opustila idejo o izdelavi in izstrelitvi satelita. O Zirconu je poročal v New Statesmanu, za kar je bilo potrebno precej domiselnosti in pomoči podpornikov, da se je uspešno skrival pred izročitvijo odredbe o prepovedi objave, BBC pa načrtovanega televizijskega dokumentarca ni smel objaviti.

Campbell je svojo kariero orisal v zelo zanimivem članku, ki je izšel v The Interceptu. Ob tem je poudaril, da se je svet spremenil in da je večja transparentnost vladnega prisluškovanja danes nujna in neodtujljiva pravica. Ob tem je izpostavil Snowdna, ki je leta 2013 novinarjem predal dobesedno na tone dokumentov o (ne)zakonitem delovanju obveščevalnih služb.

The Intercept.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki