Microsoft in ameriška zvezna vlada dosegla dogovor
Po dobrih treh letih sodnega postopka sta zvezno tožilstvo ZDA in Microsoft objavila dosežen dogovor, ki naj bi preiskavam naredil konec. Vendar pa mora končno besedo v celotnem procesu še dati 18 zveznih držav, ki je skupaj z zvezno vlado sprožilo postopek proti Microsoftu, pogodbo pa mora odobriti še sodnica.
V hitro razvijajočem se svetu računalništva je v vseh teh letih sodnega procesa zoper Microsoft, vse skupaj skorajda že izgubilo smisel, saj je bila ena izmed osnovnih obtožb zoper Microsoft vključevanje spletnega brskalnika Internet Explorer v operacijski sistem Windows, ki je med tem postal povsem integralni del sistema. Bolj kot s samim vključevanjem brskalnika v operacijski sistem, pa si je Microsoft nakopal jezo zveznih držav in vlade s popolno zlorabo monopola, ko je proizvajalce osebnih računalnikov tako rekoč izsiljeval, da v svoje sisteme ne smejo vključiti brskalnikov drugih proizvajalcev.
Vendar pa je ameriška vlada kljub vsem dokazom o zlorabi monopola in že skoraj doseženo sodbo o razkosanju Microsofta na več ločenih podjetij, sedaj ubrala drugačna, za Microsoft precej ugodnejša stališča. Nekateri analitiki opozarjajo, da je to morda posledica Microsoftovega financiranja republikanske volilne kampanije, vendar pa uradni viri iz vlade navajajo, da so vzroki za hitro poravnavo predvsem v terorističnih napadih 11. septembra in posledični neugodni gospodarski kazalci.
Če bo dosežen dogovor tudi potrjen, bo Microsoft moral le malenkostno spremeniti svoje delovanje, nova različica operacijskega sistema Windows XP, pa bo ostala popolnoma nedotaknjena. Najbolj bistvena >>kazen<<, oziroma omejitev za Microsoft, je razkritje programskih vmesnikov, ki omogočajo povezavo med operacijskim sistemom in raznimi programi. Tako Microsoft ne bo imel več prednosti pred drugimi proizvajalci pri razvoju raznih programov, ki jih vključuje v operacijski sistem. To določilo bo dalo več možnosti drugim razvijalcem programske opreme, predvsem predvajalnikov zvočnih in video posnetkov, programov za elektronsko kramljanje, spletnih brskalnikov in odjemalcev za elektronsko pošto.
Na drugi strani spektra svojih izdelkov, bodo pri Microsoftu morali razkriti tudi programske vmesnike za povezavo operacijskega sistema s strežniki in strežniškimi programi, kjer bi s svojo skupino izdelkov prav tako lahko zlorabljal monopolni položaj na področju operacijskih sistemov. Poleg tega Microsoft ne bo več smel izsiljevati proizvajalcev računalnikov ali jim dajati kakšnih posebnih ponudb za operacijski sistem, temveč jim pustiti popolnoma proste roke pri tem kaj je poleg Windowsov nameščeno na nov osebni računalnik.
Nad tako milimi pogoji se že pritožujejo skoraj vse interesne skupine in podjetja, ki so podpirala tožbo proti Microsoftu, nekatera pa so že celo napovedala tožbo v primeru sprejetja takšne poravnave. Proces pa vsekakor še ni zaključen, saj mora poravnavo jutri potrditi tudi 18 zveznih držav, ki je poleg zvezne vlade sprožilo proces zoper Microsoft. V kolikor ne bodo sprejeli poravnave, lahko še same naprej tožijo Microsoft, vse pa bo odvisno od sodnice, ki se mora odločiti, če ima poravnava politično ozadje. V tem primeru jo namreč lahko prekliče.