Jesenska konferenca Intel IDF
Sredi septembra je Intel priredil že drugo letošnjo konferenco Intel Developer Forum, ki postaja vse bolj pomemben dogodek za napovedi novih tehnologij in dogajanja v računalništvu. Tudi tokrat so Intel, pa tudi njegovi partnerji in gosti, prikazali ali najavili kup novosti, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih in letih.
Kot bi lahko pričakovali od vodilnega proizvajalca procesorjev, je bil tudi tokrat glavni poudarek na tem področju. V tekmi za čedalje večje hitrosti izvajanja programov je Intel prikazal kar nekaj novosti. Za potrditev dejstva, da prav pri Intelu zmorejo narediti najhitrejši takt, so tako prikazali delovanje >>navit<< prototip enega od naslednjih iteracij Pentiuma 4, ki je deloval s taktom kar 4,7 GHz. Seveda pa ga ne moremo še pričakovati tako hitro. Precej bližje so končnemu izdelku različice, ki delujejo med 3 in 4 GHz. Po nekaterih informacijah bo še precej pred koncem leta prišla na vrsto različica Pentiuma 4 s taktom 3,06 GHz, kar je precej prej od prvotnih načrtov proizvajalca. V prvi polovici leta 2003 bosta sledila še različici s 3,33 in 3,6 GHz.
Novi Pentium 4 bo v različici s 3,06 GHz dobil tudi podporo za hipernitnost, zmožnost izvajanja več programskih niti sočasno, s čimer odpirajo nove možnosti za hitrejše izvajanje programov v večopravilnem okolju. Tehnologija se v Pentium 4 seli iz zmogljivejših procesorjev Xeon, kjer so jo prvič implementirali v začetku leta. Res pa je, da so proizvajalci programske opreme še neodločeni, kako novo zmožnost procesorja izkoristiti. Za zdaj je znano le to, da Microsoft to namerava za zdaj podpirati le v okolju Windows XP.
Na konferenci je bilo tudi govora o procesorjih Banias, novi generaciji mobilnih procesorjev na jedru procesorjev Pentium 4. Znano je že, da bodo novi procesorji delovali z nižjimi delovnimi takti kot sedanje mobilne različice Celeronov in Pentiumov 4. Tokrat se prvič po dolgem času dogaja, da Intel ne more neposredno prepričati ljudi zgolj z večjimi številkami. Nenavadna pa se zdi odločitev, da bodo hitrost novih procesorjev označevali s posevnimi oznakami, vendar različnimi od tistih, ki jih uporablja glavni tekmec AMD. Zanimivo je predvsem zato, ker so bili pri Intelu še do nedavnega glavni nasprotniki takega početja. Menda pa bo oznaka povsem drugačna kot doslej, tesno povezana predvsem z trajanjem delovanja prenosnika na akumulatorjih.
Na IDF je bilo mogoče tudi javno videti naslednjo generacijo 64-bitnih procesorjev Itanium (najbrž z oznako 3), ki jo za zdaj imenujejo Madison. To kljub temu, da so šele pred nekaj meseci začeli prodajati drugo generacijo - Itanium 2. Novi izdelek pride v prodajo poleti 2003, pri isti frekvenci pa bo menda 50% zmogljivejši od Intaniuma 2. Prvi model bo deloval s taktom 1,5 GHz, vseboval pa bo tudi tretjenivojski predpomnilnik velikosti kar 6 MB. Procesor bo rekorder tudi glede števila tranzistorjev, saj jih bo premogel čez 500 milijonov. Pri Intelu pa menijo, da to še ni nič, saj imajo v razvoju tudi že vezje, ki bo imelo kar milijardo tranzistorjev.
Nekaj več je bilo moč slišati tudi o prihajajoči platformi za zaupanja varno računalništvo, ki jo pri Microsoftu označujejo kot projekt Palladium. Pri Intelu temu pravijo projekt LaGrande, vseboval pa bo mehanizme in sisteme za preprečevanje vohunjenja, vdore v sisteme, krajo podatkov, nelegalno uporabo vsebin (glasbe, videa) in programov. Pri Intelu se tega področja lotevajo previdno, saj nočejo imeti podobnih težav z javnim mnenjem, kot so ga imeli pred leti z serijskimi številkami vgrajenimi v procesorje Pentium III. Za zdaj so oznanili le to, da bo LaGrande uporabljen tako v sistemskih naborih, kot tudi procesorjih. Prvič menda konec leta 2003.
Pri Intelu so tudi nadvse dejavni kar se tiče konvergence digitalnih in dosedanjih analognih naprav, ki jih srečamo v domačem okolju. Na konferenci IDF so tako govorili o novem tipu vmesnikov oziroma naprav, ki jim pravijo Digital Media Adapter (DMA). Gre za vmesnike, ki jih bomo priključili na klasične vire analognih signalov, kot so televizor, satelitski sprejemnik in hišni Hi-Fi, naprave DMA pa bodo informacije digitalizirale in jih prek brezžičnih vmesnikov (IEEE 802.11) drugim računalniškim napravam v hiši. V prvi vrsti peresnikom TabletPC in drugim lahko prenosljivim napravam. Vmesniki DMA slonijo na doslej slabo izrabljenem konceptu Universal Plug and Play, tehnično pa bodo uporabljeni Intelovi procesorji XScale.
Zanimiv je tudi dogovor med Intelom in podjetjem Sonicblue. Slednji bo kot vse kaže proizvajal nov zim mobilnih naprav, ki jim Intel pravi Personal Video Player (PVP). Naprave PVP naj bi bile za filme tisto, kar so predvajalniki MP3 na področju glasbe. Naprava naj bi v majhnem ohišju imela vgrajen 40 GB velik disk, barvni zaslon velikosti 1,4 palca in vmesnike USB 2,0 ter ethernet za povezavo z računalniku. Nanje bi bilo moč posneti različne vsebine, najbolj pa so zanimivi filmi. DivX najbrž ne, verjetno pa bodo podprli zapise Windows Media Video in Real Video. Odločitev o povezavi z družbo Sonicblue še ni dokončna, saj je podjetje prav v času konference zabredlo v velike težave in napovedalo odpustitev četrtine zaposlenih.
