Hranjenje podatkov postaja problem
Zadnji podatki kažejo, da ljudje proizvedemo od enega do dveh milijard gigabajtov informacij na leto, kar znese 250 MB podatkov na vsakega Zemljana. Podjetja danes hranijo desetkrat več podatkov kot so jih pred tremi leti, potrebe po hranjenju podatkov pa naj bi se v naslednjih treh letih povečale od 20- do 50-krat. Če bodo vsi ti podatki res uporabni, bo treba vsekakor iznajti nove tehnologije za shranjevanje vseh teh informacij. Razvojni pristopi na tem področju so različni, v glavnem pa se sučejo okrog bistveno izboljšanih materialov pri magnetnih in optičnih tehnologijah. Malce znanstvenofantastično pa zveni tehnologija hranjenja podatkov na atomski ravni silicija.
Atomi so še daleč
Strokovnjaki z ameriške Univerze Winsconsin raziskujejo procese, ki bi omogočali razvrstitev atomov na tak način, da bi bilo mogoče zapisati podatke s posebnim elektronskim mikroskopom. Že znani ameriški fizik in nobelovec Richard Feynman je leta 1959 menil, da bi se dalo s pomočjo atomskega zapisa shraniti vse podatke, ki so bili do tedaj ustvarjeni na prostor velikosti 0,13 cm2. Raziskovalci priznavajo, da je tehnologija atomskega zapisa še zelo oddaljena (morda več desetletij), pomembno pa je zavedanje, da je teoretično možna.
Precej bližje komercialnemu razvoju sta magnetna in optična tehnologija. Z naprednejšimi dognanji na področju magnetnih naprav za hranjenje podatkov se ukvarja podjetje Nanomagnetics. Namesto uporabe magnetnih zrn razmišljajo o proteinskih sferah, s čimer bi povečali zmogljivost diskov in hitrost dostopa do podatkov.
Še bolj zanimiv se zdi razvoj plošč CD in DVD, s katerim se ukvarja ameriško podjetje Polight. Pri Polightu so razvili nov material >>holonid<<, ki naj bi nadomestil polimerne mase. Na holonid je mogoče zapisati podatke v treh dimenzijah in shraniti do 2-tisočkrat več informacij kot na sedanjo ploščo DVD. Takšna zmogljivost naj bi zagotavljala dovolj prostora za shranitev denimo do 50 filmov s v zapisu HD-TV. Plošče s holonidom naj bi omogočale shranjevanje do enega terabajta podatkov, kar bo dovolj celo za filme, ki jih bodo predvajali v kinematografih. Pri Polightu upajo, da bodo kmalu našli potencialnega proizvajalca in da bodo plošče s holonidom na trgu že čez dve leti.
Slaba prodaja sistemov za hranjenje
Kljub temu, da je treba shranjevati vse več podatkov, je prodaja naprav za shranjevanje v zadnjih letih slaba. Pri IDC so izračunali, da je v letu 2002 padla za 24 odstotkov na 13,3 milijarde dolarjev. To je že drugo leto zapored z negativnim predznakom, saj je bil padec že v letu 2001 21-odstoten. IDC ugotavlja, da poskušajo podjetja čim bolj racionalno poslovati tudi na tem področju in prehajajo iz visokih na srednje zmogljive sisteme. Poleg tega je lani med proizvajalci potekala velika cenovna vojna, kar je kljub 35-odstotnem povečanju nakupljenih terabajtov prostora povzročilo, da je cena na megabajt padla za 40 odstotkov. Takšen padec pri lanskem prihodku je zabeležil tudi doslej prvi proizvajalec pomnilniških sistemov EMC, ki ga je z vrha za las izrinil združeni HP. Slednji ima 18,1-odstotni tržni delež, EMC 17,9 (v letu 2001 21,9%), na tretjem mestu pa je IBM s 13,6 odstotka (predlani 12,1%).
IBM skupaj s Ciscom
Med tem pa se na področju pomnilniških sistemov dogaja še marsikaj novega. Proizvajalci med sabo sklepajo zavezništva, da bi s tem lažje dosegali tržne uspehe tam, kjer ne morejo samo. IBM je tako pred kratkim objavil, da bo začel prodajati Ciscovo opremo MDS 9000 za omrežno hranjevanje podatkov. Gre za visokozmogljiva optična stikala, ki povezujejo sisteme za hranjenje s strežniki v omrežjih SAN. Večina Ciscovih produktov je povezana z omrežno opremo, ki uporablja internetni protokol TCP/IP. S prevzemom družbe Andiamo pa si je Cisco zagotovil visoko zmogljive omrežne izdelke, ki uporabljajo omrežni standard Fibre Channel - tako kot v SAN.
Ciscov vstop na to področje so mnogi previdno spremljali, saj je podjetje tako močno, da lahko kljub poznemu vstopi na področje izdelkov SAN zaostanek hitro nadoknadi. Prvi vtisi kupcev, ki so že namestili novo Ciscovo opremo so nadvse ugodni, kar pomeni, da bo Cisco najbrž tudi na tem področju kmalu igral vidno vlogo. Sodelovanje z družbo IBM in njihovimi pomnilniškimi izdelki najbrž lahko to samo še bolj pospeši.
