Google kvantni računalnik je (prvič) močnejši od običajnih
Google je tudi sam potrdil špekulacije, ki so krožile po internetu zadnjih nekaj tednov. Trdi, da so s svojim kvantnim računalnikom dosegli kvantno premoč (quantum supremacy), kar je pomemben korak v razvoju kvantnih računalnikov. Konkurenca se je na izjavo odzvala s skepso in relativizira Googlov dosežek.
Kvantna premoč pomeni, da je kvantni računalnik v praksi zmožen rešiti nek problem, ki ga klasični računalnik v normalnem časovnem okviru ne bi mogel. Doslej so delujoči prototipi kvantnih računalnikov reševali otroške probleme, ki so rešljivi tudi na domačem računalniku ali celo s svinčnikom in papirjem (npr. faktorizacija tromestnih števil). To je pri razvoju neobhodno potrebno, a sčasoma želimo korak več. Korak, za katerega sedaj Google trdi, da je za njim.
Financial Times je že 20. septembra poročal, da naj bi Google s kvantnim računalnikom, ki ima 53 delujočih kubitov od 54, v 200 sekundah izračunal rezultat, ki bi na superračunalniku trajal 10.000 let. Pri tem so se sklicevali na dokument, ki je bil hitro umaknjen z interneta. Google in NASA (kot partner) tedaj uspeha nista želela potrditi ali komentirati.
Sedaj se je Googlu razvezal jezik. Vmesna molčečnost je razumljiva, saj je dosežek objavljen v reviji Nature, ki kakršnokoli javno objavljanje rezultatov ali do objave članka prepoveduje. Objava članka pa zaradi recenzentskega postopka v najboljšem primeru traja mesec dni, običajno pa še precej dlje (ampak Google pač ni kdorkoli).
Prvi se je seveda odzval IBM, ki ima dvojni interes. Prvič, IBM tudi sam razvija kvantne računalnike in bi želel prestol zase namesto za Google, kar je razumljiva tekmovalnost. Po drugi strani pa je Google za trditev, da superračunalnik tega problema ne bi rešil prej kot v 10.000 letih, uporabil IBMov superračunalnik Summit. IBM trdi, da ga niso učinkovito nastavili in uporabili. Če bi bili to storili, bi rezultat izpljunil v dveh do treh dneh. Še vedno – Google ga je v dobrih treh minutah, a IBM pravi, da to pač ni kvantna premoč, temveč zgolj kvantna prednost (quantum advantage).
Ali so razlike in pričkanje sploh pomembni? V resnici ne, čeprav drži IBMov očitek, da se terminu kvantna premoč lahko zgodi, da se bo v prihodnosti precej razredčil in zlorabljal tudi, ko za to ne bo potrebe (primer: danes so vse naprave "pametne").
Kvantni računalniki so čedalje bliže, kar odpira izjemne priložnosti in velike izzive. Kvantni računalniki bodo sposobni reševati probleme, ki so danes v praksi nerešljivi. To pomeni, da bo dobršen del današnjega šifriranja ranljiv. Rešitve obstajajo, a verjetno se bo ponovila zgodba iz zgodovine, ko bo obstalo cel kup starih baz podatkov, ki jih pač nihče ne bo posodobil. Še danes na primer ponekod najdemo gesla, ki so shranjena v besedilni obliki ali z izjemno luknjičavimi ne varnimi algoritmi.