Evropsko sodišče prepovedalo hrambo podatkov o internetni aktivnosti

Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je ta teden odločilo, da množično zbiranje in hranjenje podatkov o internetni dejavnosti državljanov (data retention) ni v skladu z Listino evropske unije o temeljnih pravicah. Dopusten je nadzor posameznikov, ki so osumljeni različnih kaznivih dejanj, splošen neomejen nadzor nad vsemi pa ni. Tudi v tem primeru so potrebne stroge omejitve pri dostopu do podatkov, ki jih mora pred organi pregona pregledati neodvisen organ. Podatki se seveda ne smejo hraniti izven EU.

Gre za zelo pomembno odločitev evropskega sodišča, s katero se je sklenila več kot desetletje trajajoča bitka za zasebnost na internetu, ki so jo različne evropske države poizkušale omejiti. V različnih državah EU so imeli namreč na zagotavljanje zasebnosti precej različne poglede – v Nemčiji je na primer ustavno sodišče že pred leti razveljavilo zakon, ki je predvideval hranjenje tovrstnih podatkov. Na drugem koncu spektra najdemo Veliko Britanijo, kjer bo 1. januarja začel veljati zakon IPA (Investigatory Powers Act), ki med drugim uzakonja obvezno hrambo podatkov o internetni aktivnosti vseh uporabnikov (internet connection record) za 12 mesecev.

Sodba sodišča EU pomeni, da je ta del zakona, ki je tudi dvignil največ prahu, v neskladju z evropskim pravnim redom. Velika Britanija je namreč še vedno članica EU, dasiravno naj bi prihodnje leto začela dvoletni proces zapuščanja povezave. A to pomeni, da bo do leta 2019 v Veliki Britanija veljal evropski pravni red. Če bi britanska vlada zahtevala izvrševanja neveljavnih določil, bi pred evropskim sodiščem to seveda padlo.

Isto sodišče je že leta 2014 razsodilo, da je evropska direktiva o hrambi podatkov (2006/24/EC) nezakonita, s čimer jo je razveljavilo. To je pomenilo, da evropske države niso bile več obvezane hraniti podatkov. Najnovejša razsodba pa pomeni, da jim to ni dovoljeno.