Digitalizacijske nejasnosti
Prvi december prihodnjega leta bo v Sloveniji pomenil svojevrsten televizijski delni mrk. Naša država bo takrat (tako vsaj načrtuje) izklopila analogne televizijske oddajnike ter preklopila na digitalno prizemno televizijo (DVB-T). Kaj to pomeni za gospodinjstva, je jasno. Večina njih bo dobila še eno škatlo in daljinec, bistveno več nejasnosti in nesmislov pa je na relaciji uradnega potrjevanja ustrezne opreme ter njenega subvencioniranja.
Digitalno televizijsko obdobje, ki bo relativno kmalu pred nami, namreč pomeni, da si bodo morala gospodinjstva omisliti bodisi digitalne televizijske sprejemnike bodisi pretvornike signala, pač odvisno od možnosti sprejema ustreznih signalov. Seveda bodo morali sprejemniki DVB-T, ki bodo podpirali standard MPEG-4, poprej še opraviti ugotavljanje skladnosti, preden bo njihova prodaja dovoljena, oziroma vsaj priporočena. To opravilo bo zaenkrat opravljalo podjetje Sintesio (trenutno edini ponudnik te storitve), ki bo oblikovalo svoj cenik storitev, a mora le-tega v vsakem primeru odobriti Ministrstvo za gospodarstvo. Prav zato ni vseeno, kakšen bo ta strošek, saj bo po dosedanji praksi sodeč, v vsakem primeru pristal na plečih uporabnikov, torej gospodinjstev, ki bodo te sprejemnike kupila (čeprav bo uradna razlaga drugačna - preverjanje skladnosti bodo plačali proizvajalci in ga v obliki višje cene izdelka prevalili na kupca).
V tem trenutku lahko čez palec ocenimo, da bodo DVB-T sprejemniki stali od 50 evrov naprej, omenjeno ministrstvo pa še preučuje možnosti subvencioniranja nakupa teh naprav, a če si ogledamo hrvaški zgled (ki je res zgled), več kot 10 evrske olajšave ne gre pričakovati. Svojevrsten nesmisel je tudi aktualno testiranje posameznih modelov sprejemnikov, ki bodo čez več kot leto dni že zastarele škatle, torej strokovnjaki na ta način tratijo svoj čas in denar plačnika, saj bi povsem zadostovalo, če bi se testiranje naprav začelo le nekaj mesecev pred uvedbo televizijske digitalizacije.
