Diamanti namesto silicija?
Japonska vlada bo skupaj z nekaj podjetji v letu 2003 financirali projekt, s katerim naj bi nadomestili silicij z diamanti v elektronskih vezjih prihodnosti. Diamant ima namreč pred silicijem kar nekaj prednosti, ki obetajo bistveno večje zmogljivosti, kot današnja vezja.
Diamanti namreč delujejo tudi pri temperaturah okoli 1000 stopinj celzija, v primerjavi z silicijem, ki deluje predvidljivo le do temperature okolje 150 stopinj celzija. Diamantni čipi naj bi tako lahko delali pri precej višjih temperaturah, s tem pa tudi pri višjih frekvencah, pa tudi v težavnih delovnih pogojih, na primer v motorjih z notranjim izgorevanjem.
Diamanti poleg tega lahko delajo tudi pri visokih napetostih, okoli 200 voltov, medtem ko današnja silicijeva vezja delujejo le do napetosti približno 20 voltov. Z diamanti naj bi s tem lahko naredili precej manjše elektronske sklope, kot je na primer inverter, ki zaradi visoke napetosti potrebujejo danes več vezij razmeroma velikih dimenzij.
Diamanti so tudi precej bolj trpežni kot silicij, kar naj bi se odražalo v daljši življenjski dobi izdelkov, recimo pri elektrodah v tankih zaslonih in drugih dragih elektronskih napravah. Vzporedno z tem projektom poteka tudi projekt, kjer diamant tudi igra glavno vlogo. Ta naj bi bil osnova za laserje z valovno dolžino 235 nanometrov, tako imenovane vijolične laserje, ki bodo omogočili še večjo gostoto zapisovanja kot prihajajoči 405 nanometrski modri laserji.
Kljub temu je na poti do komercialne uporabe diamantov kar nekaj ovir. Prvi je brez dvoma cena, saj so diamanti, ne glede na to, da tehnologija danes omogoča izdelavo umetnih diamantov, še precej dragi v primerjavi z silicijem. Poleg tega je čisti diamant slab prevodnik elektrike, zato si znanstevniki pri izdelavi umetnih diamantov prizadevajo najti primes, ki bi omogočila boljšo prevodnost, a ohranila siceršnje lastnosti diamantov.
Japonski projekt se bo začel aprila, trajal pa bo več let. V prvem letu bodo Japonci temu namenili 6 milijonov dolarjev, kasneje pa naj bi vsoto skladno s potrebami in ob predvidenih rezultatih znatno povečali. Kljub optimizmu pa znanstveniki menijo, da diamante lahko v elektronskih vezjih pričakujemo šele čez 20 let.
