Da ne pozabimo (2014): Tudi ZDA imajo zakone o sodelovanju z državo...

Yahoo ni imel druge možnosti, kakor da NSA posreduje prometne podatke o elektronskih sporočilih svojih uporabnikov in njihovo vsebino, kažejo po več letih sodnih bojev razkriti dokumenti. Podobna usoda je doletela še devet podjetij.

Ko smo pisali o aferi Prism, ki jo je zakuhal Edward Snowden in ki je razkrila obseg prisluškovanja ameriške agencija NSA, smo omenili, da z njo sodelujejo tudi Yahoo, Microsoft, Google, Facebook, Apple in še nekaj internetnih velikanov. Ta teden je postalo precej bolj jasno, da druge izbire niso imeli, saj jih je ameriška vlada k temu kljub sodnemu boju prisilila.

V uteho je dejstvo, da je Yahoo uspel iztožiti razkritje 1500 strani sodnih dokumentov, ki pričajo o dogajanju v letih 2007-2008 in jih je objavil Washington Post. Yahoo je namreč leta 2007 od prvostopenjskega sodišča za nadzor obveščevalne dejavnosti v tujini (FISC, Foreign Intelligence Surveillance Court) prejel zahtevek za razkritje prometnih podatkov elektronskih sporočil svojih uporabnikov. Temu so se uprli, ker je bil po njihovem mnenju to nesorazmeren in pretiran ukrep, in sprožili sodni spor. Tudi drugostopenjsko sodišče (FISC-R, Foreign Intelligence Court of Review) je Yahoojevo pritožbo zavrnilo in mu zagrozilo z globo v višini 250.000 dolarjev za vsak dan odlašanja z izročitvijo podatkov. Poleg prometnih podatkov je moral Yahoo izročiti tudi vsebino sporočil!

Prvi zahtevki so se sklicali na zakon Protect America Act, ki pa je februarja 2008 prenehal veljati. A julija istega leta je začel veljati še strožji FISA Amendments Act, ki je bil podlaga za nadaljnje zahtevke. Drugostopenjsko sodišče je z njim imelo podlago za odločitev, da zahtevek NSA sodi med izjeme, za katere četrti amandma (pravica do zasebnosti in prepoved neupravičenega prisluškovanja) ne velja.

Razkritje dokumentov je izjemnega pomena zato, ker sta FISC in FISC-R tajni sodišči. Do afere Prism za njiju ni vedelo veliko ljudi, čeprav njun obstoj seveda ni skrivnost. Absolutno tajni pa so vsi zapisniki, vse sodbe in vse odredbe. Podjetja ne smejo razkriti niti prejetja odredbe FISC, kaj šele njene vsebine.

Dokumenti iz Yahoojevega primera tudi pojasnjujejo, kako je lahko NSA prisilila devet podjetij v razkritje podatkov. K zahtevkom po FISA so priložili še sodno prakso FISC in FISC-R, s katero so podjetja prepričali, da se nima smisla upirati. Yahoo je bil namreč drugo podjetje, ki je NSA izročalo podatke. Le Microsoft se je že prej dogovoril z NSA o sodelovanju, kar mu malo zamerimo. Yahoo pa je po drugi strani po zadnjem razkritju za svojo držo že prejel številne pohvale organizacij za zaščito zasebnosti.

Seveda pa ne smemo pozabiti, da ima NSA zelo napredna orodja, ki ji omogočajo prisluškovanje, ne da bi uporabniki ali ponudniki storitev to vedeli. FISC jim je s prisilo podjetij v predajo informacij zgolj olajšal delo.

Uporabljate šifriranje PGP?