Slavna 386-ka je stara 40 let!
Te dni častitljivo 40-letnico praznujejo slavne 386ke oziroma tretja generacija Intelovih procesorjev arhitekture x86. Oktobra 1985 je kot i386 izšel prvi 32-bitni čip za osebne računalnike PC, s čimer so se zakoreninili ukazi IA-32. Še danes v 64-bitnih računalnikih najdemo združljivostni način, ki jih zmore poganjati.
Čip i386 je imel za tisti čas zavidljivih 275.000 tranzistorjev, ki so tekli s 16 MHz. Z 32 biti je bilo moč nasloviti do 4 GB pomnilnika, a to ni bila največja novost. Uvedel je tako imenovani zaščiteni način (protected mode), ki je postavil temelje za večopravilnost in navidezni pomnilnik. Microsoft je tedaj pokazal, kako lahko istočasno teče več sej z DOS-om, kar je bilo za tisti čas neverjetno.
Prvi osebni računalniki z i386 so nato izšli leta 1986. Prvi ni bil IBM, temveč Compaq (ta je mnogo kasneje postal del HP). Cene so dosegale astronomskih 6500 dolarjev, a so kasneje padle. Številni kosi programske opreme, ki jih uporabljamo še danes, so nastali na i386. Linus Torvalds je prvi Linux pisal na i386.
Štiri leta pozneje je sledil i486, petice pa ni bilo pod tem imenom, temveč smo dobili Pentiume. Vse do sredine prejšnjega desetletje so bili sistemi z ukazi IA-32 de facto standard za osebne računalnike, ki jih zamenjala šele 64-bitna verzija – ki jo je pripravil AMD!