Objavljeno: 24.10.2019 07:00

Google kvantni računalnik je (prvič) močnejši od običajnih

Google je tudi sam potrdil špekulacije, ki so krožile po internetu zadnjih nekaj tednov. Trdi, da so s svojim kvantnim računalnikom dosegli kvantno premoč (quantum supremacy), kar je pomemben korak v razvoju kvantnih računalnikov. Konkurenca se je na izjavo odzvala s skepso in relativizira Googlov dosežek.

Kvantna premoč pomeni, da je kvantni računalnik v praksi zmožen rešiti nek problem, ki ga klasični računalnik v normalnem časovnem okviru ne bi mogel. Doslej so delujoči prototipi kvantnih računalnikov reševali otroške probleme, ki so rešljivi tudi na domačem računalniku ali celo s svinčnikom in papirjem (npr. faktorizacija tromestnih števil). To je pri razvoju neobhodno potrebno, a sčasoma želimo korak več. Korak, za katerega sedaj Google trdi, da je za njim.

Financial Times je že 20. septembra poročal, da naj bi Google s kvantnim računalnikom, ki ima 53 delujočih kubitov od 54, v 200 sekundah izračunal rezultat, ki bi na superračunalniku trajal 10.000 let. Pri tem so se sklicevali na dokument, ki je bil hitro umaknjen z interneta. Google in NASA (kot partner) tedaj uspeha nista želela potrditi ali komentirati.

Sedaj se je Googlu razvezal jezik. Vmesna molčečnost je razumljiva, saj je dosežek objavljen v reviji Nature, ki kakršnokoli javno objavljanje rezultatov ali do objave članka prepoveduje. Objava članka pa zaradi recenzentskega postopka v najboljšem primeru traja mesec dni, običajno pa še precej dlje (ampak Google pač ni kdorkoli).

Prvi se je seveda odzval IBM, ki ima dvojni interes. Prvič, IBM tudi sam razvija kvantne računalnike in bi želel prestol zase namesto za Google, kar je razumljiva tekmovalnost. Po drugi strani pa je Google za trditev, da superračunalnik tega problema ne bi rešil prej kot v 10.000 letih, uporabil IBMov superračunalnik Summit. IBM trdi, da ga niso učinkovito nastavili in uporabili. Če bi bili to storili, bi rezultat izpljunil v dveh do treh dneh. Še vedno – Google ga je v dobrih treh minutah, a IBM pravi, da to pač ni kvantna premoč, temveč zgolj kvantna prednost (quantum advantage).

Ali so razlike in pričkanje sploh pomembni? V resnici ne, čeprav drži IBMov očitek, da se terminu kvantna premoč lahko zgodi, da se bo v prihodnosti precej razredčil in zlorabljal tudi, ko za to ne bo potrebe (primer: danes so vse naprave "pametne").

Kvantni računalniki so čedalje bliže, kar odpira izjemne priložnosti in velike izzive. Kvantni računalniki bodo sposobni reševati probleme, ki so danes v praksi nerešljivi. To pomeni, da bo dobršen del današnjega šifriranja ranljiv. Rešitve obstajajo, a verjetno se bo ponovila zgodba iz zgodovine, ko bo obstalo cel kup starih baz podatkov, ki jih pač nihče ne bo posodobil. Še danes na primer ponekod najdemo gesla, ki so shranjena v besedilni obliki ali z izjemno luknjičavimi ne varnimi algoritmi.

Članek v Nature

IBM-ovi pomisleki

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Kaj se zgodi, če Samsungov Galaxy Z Fold prepognete 200.000-krat?

    Ustvarjalec vsebin tech-it je s prenosom v živo na YouTubu izvedel maratonski test, v katerem je ročno odprl in zaprl Samsung Galaxy Z Fold 7 kar 200.000-krat

    Objavljeno: 8.8.2025 10:00
  • Izobraževanje zaposlenih za prepoznavanje ribarjenja je neučinkovito

    Ker so zaposleni eden najučinkovitejših vektorjev za vdore v poslovne sisteme, so različne delavnice, tečaji in urjenja, kako prepoznati ribarjenje (phishing) zlasti v večjih podjetjih postala del rednega izobraževanja. A raziskovalci z Univerze v San Diegu so pokazali, da je uspeh tovrstnih izobraževanj sila pičel.

    Objavljeno: 18.8.2025 07:00
  • Nove vrste dron

    Podjetje Insta360 je predstavilo povsem nov koncept drona Antigravity A1, ki združuje 360-stopinjsko snemanje in FPV-letenje. 

    Objavljeno: 18.8.2025 10:00
  • Unreal Engine v avtomobilih Tesla

    Vse kaže, da Tesla pripravlja pomembno vizualno nadgradnjo sistemov, kot sta Autopilot in Full Self-Driving.

    Objavljeno: 15.8.2025 10:00
  • Perplexity bi kupil Chrome

    Umetno inteligentni iskalnik Perplexity je v odmevni in povsem nepričakovani potezi Googlu ponudil 34,5 milijarde ameriških dolarjev v gotovini za prevzem spletnega brskalnika Chrome.

    Objavljeno: 13.8.2025 10:00
  • Linus Torvalds spet ponorel

    Linus Torvalds, izumitelj in še vedno glavni skrbnik Linuxa, je vedno slovel kot vzkipljiv človek, zato tudi njegov zadnji izbruh ni zelo presenetljiv. Ob pripravi nove verzije jedra 6.17 jih je pošteno napel Palmerju Dabbeltu, ki je predložil kopico popravkov za RISC-V. Torvalds je, milo rečeno, ponorel.

    Objavljeno: 14.8.2025 05:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji