Zmagoslavje navadnega stikala
S sodobno tehnologijo so težave. Nekoč je bilo dovolj stikalo, s katerim smo prižgali luč, in gumb ali dva, s katerim smo iskali postaje in nastavljali glasnost radia. Tudi televizor ni bil nič bolj zapleten. Potem pa so se stvari začele zapletati. Pralni stroj je že imel programator, manjši čudež elektromehanike. Videorekorder pa je sploh postal pojem zapletene domače naprave.
Urejena trideset-in-nekaj-letnica pride domov. Pred vrati jo premeri mala videokamera, povezana z osrednjim hišnim računalnikom, ter ugotovi, da je na seznamu tistih, ki jim lahko odpre vrata. Vstopi, reče "prižgi luč" in hodnik se razsvetli. V dnevni sobi televizorju ukaže, naj se vklopi in začne predvajati popoldanska poročila, ki jih je pred tem samodejno posnel. Preden je pametni televizor predvajal poročila, je na zaslonu prikazal še sporočilo, da je na disku posnetih pet oddaj, ki jim je danes potekel vnaprej nastavljeni rok trajanja, in vprašal, kaj naj naredi z njimi. "Briši," mu ukaže, kajti na seznamu ni bilo nič takega, kar bi bilo vredno ogleda. V kotu zaslona je utripalo še obvestilo, da jo čakajo tri pomembna in 22 manj pomembnih e-sporočil. "Pokaži pomembna," mu reče in že kmalu ugotovi, da pravzaprav niso tako zelo pomembna. Mož bo že spet pozno prišel iz službe, mlajša hčerka pa je šla na obisk k prijateljici. V roke vzame žepni računalnik in ukaže kadi, naj čez 20 minut pripravi kopel, vodo pa ogreje na 380. S kosilom se bo ukvarjala pozneje.
Prizor iz cenene znanstvenofantastične limonade? Sploh ne, temveč opis resničnega dogajanja v sodobno urejeni hiši nekje na angleškem podeželju. Pravijo ji Oranžna hiše, pa ne zaradi barve, temveč zato, ker v njej raziskovalci velikega angleškega ponudnika mobilne telefonije in interneta Orange preizkušajo različne nove tehnologije in naprave, ki naj bi uporabnikom lajšale vsakdanje življenje v začetku enaindvajsetega stoletja.
Izdelovalci napravam dodajajo čedalje več novih zmožnosti, uporabniki pa še kar naprej uporabljajo samo tistih nekaj, katerih so vajeni. Ni tako zelo malo naprav in tehnologij, ki jim na trgu ni uspelo iz preprostega razloga, ker so preveč zapletene. In prav zato so pri Orange sklenili, da z najnovejšimi tehnologijami opremijo hišo in jo spremenijo v poskusni laboratorij, v katerem bodo opazovali, kako se različne, večinoma seveda elektronske naprave obnesejo v resničnem življenju. V hiši po štirinajst dni živijo različne družine, raziskovalci jih z videonadzornim sistemom opazujejo, poskusni zajčki pa tudi sproti poročajo, kakšne težave imajo s to ali ono napravo in s katero so še posebno zadovoljni.
Na podobno zamisel so prišli tudi pri Philipsu, kjer so aprila letos odprli svoj Domači laboratorij. HomeLab je prostorno stanovanje, v katerega so vgradili najnovejšo tehnologijo, vanj pa naselili človeške poskusne zajčke, ki jih raziskovalci budno spremljajo pri vsakdanjih opravilih. Philipsov laboratorij je komaj dobro začel delovati, v Oranžni hiši pa sodobne tehnologije preizkušajo že dobro leto in zato so znani že tudi prvi rezultati. Kaj so torej prebivalci te hiše uporabljali in česa ne?
Glasovno krmiljenje luči jim, na primer, že ni bilo všeč in čisto navadno stikalo se je večini zdelo priročnejše. Podobno usodo so doletela samodejna vrata, pa čeprav so se odpirala in zapirala povsem neslišno in ne s tistim za znanstvenofantastične filme značilnim "zvokom samodejnih vrat". Tudi kopalna kad, ki jo je mogoče daljinsko krmiliti, jih ni preveč navdušila. Prav tako jim ni bil všeč internetni hladilnik in daljinsko krmiljeni štedilnik, nobenega pravega navdušenja niso pokazali niti nad samodejnim straniščem, ki zna analizirati tisto, kar spustimo vanj, in nam sporoči, ali se nam je že spet povišal holesterol.
Precej bolj je bila stanovalcem Oranžne hiše všeč širokopasovna internetna povezava in brezžično računalniško omrežje, po katerem se je v vse sobe iz osrednjega računalnika pretakala tudi glasba. Najbolj pa so bili navdušeni nad naprednim videorekorderjem TiVo. Zelo namreč olajša eno najbolj zapletenih domačih opravil - snemanje televizijskih oddaj. Ker je povezan v internet, na televizijskem zaslonu vidimo spored, na katerem enostavno označimo oddaje, ki bi jih radi posneli. Ker snema na disk, se nam ni treba ukvarjati s kasetami in nam skrbeti, da bo traku zmanjkalo pred koncem oddaje ali da bomo pomotoma presneli prav tisti film, ki ga še nismo videli.
Pri Orange so bili kot mobilni telefonski operaterji zelo zadovoljni, ker je pri vrhu priljubljenih tehnologij pristal tudi digitalni fotoaparat, s katerim je mogoče v modrozobi navezi s prenosnim telefonom, domov poslati fotografijo. Nekakšna takojšnja e-razglednica torej, ki se lahko doma kar samodejno pokaže na posebnem zaslonu.
Rezultati so pravzaprav precej pričakovani, čeprav jih ne smemo preveč posploševati. Konec koncev so Angleži, kar se domačih navad tiče, rahlo čudaški in mnogi imajo še sedaj v umivalnikih dve pipi, eno za toplo in drugo za hladno vodo. Ali so imeli v Oranžni hiši najnovejši čudež tehnike, mešalno baterijo, naši viri namreč ne poročajo.
Star slovenski pregovor pravi, da je navada železna srajca, in nič nenavadnega ni, da sodobna tehnologija težko prodira na tradicionalna področja. Še prav posebno težko nadomesti enostavne "naprave", kakršna je na primer vratna kljuka ali običajno stikalo. Malce zaradi navade, malce zato, ker ne zaupamo povsem elektroniki, in malce seveda tudi zaradi cene vrata še vedno zaklepamo z navadnim ključem, čeprav bi si lahko tudi doma omislili centralno zaklepanje, kot ga imajo že skoraj vsi avtomobili. Tudi okna doma še kar ročno odpiramo, čeprav bi prav lahko imeli tudi električna.
Po drugi strani novo tehnologijo z odprtimi rokami sprejmemo tam, kjer nam življenje resnično olajša. Pralni stroj je kljub programatorju pripomogel k temu, da imamo zdaj precej več prostega časa, pisalni stroji so romali na podstrešja, digitalni videozapisovalniki, kakršen je TiVo, pa bodo kmalu tja poslali tudi klasične videorekorderje. Dobro staro stikalo za luč pa bo z nami še lep čas in prav lahko se zgodi, da ga bodo uporabljale tudi prve robotske hišne pomočnice.
Lahko pa se seveda tudi motim.
Ni tako zelo malo naprav in tehnologij, ki jim na trgu ni uspelo iz preprostega razloga, ker so bile preveč zapletene.
