Zgolj megla?

Objavljeno: 24.4.2006 23:58 | Avtor: Simon Ručigaj | Kategorija: Preizkusi | Revija: April 2006

Zveze in poznanstva so temelj marsikaterega družabnega pogovora, kdo pozna koga, kaj se lahko prek koga z nekom dogovorimo, kdo nam lahko pri čem pomaga, kdo kaj počne ali komu lahko kaj prodamo... Tako je v novinarstvu, tako je v prevajalskih krogih, tako je v računalniškem poslu, tako je pri organizaciji družabnih in poslovnih dogodkov v tej ali oni branži - klasično iskanje poslovnih ali družabnih stikov. Ne nazadnje je zelo podobno iskanju zasebnega partnerja oziroma partnerke - bodisi gre za spogledovanje v živo ali pa prijatelji osamelemu posamezniku kaj 'organizirajo'.

Ni skrivnost, da spletne storitvene strani za zasebne stike že dolgo blestijo. Zakaj ne bi bilo podobno pri poslih ali navadnem druženju, interesno pogojenem seveda? Če se vam zdi, da je vaš krog znanstev "v živo" pretesen, se lahko podate na lov za to ali ono priložnostjo v spletu. Mednarodne poslovne stike med drugim ponujajo OpenBC in LinkedIn, družabne in drugačne povezave je zaprtemu krogu, ki sprejema medse na povabilo, med prvimi ponudil Orkut, ki je zdaj le ena izmed storitev gigantskega Googla, v Sloveniji pa tak "ekskluzivni kontaktni klub" ponujajo dveri Zveze.net. Poslovnim in drugim stikom na dverih, kot so Ona-On, smo se - tokrat - izognili ;-).

Internet ni vsemogočen

Pri vseh teh kontaktnih dejavnostih seveda ne gre pozabiti na osnovna vodila - še vedno je za stik potrebna pobuda, obojestranski interes in precejšnja komunikativnost, če želimo res doseči, kar bi radi.

"Čeprav ne poznate "pravih ljudi", je zelo verjetno, da jih pozna kdo od vaših znancev. Zakaj ne bi tega skušali izkoristiti?" Sliši se lepo, a to udejanjiti je nekaj čisto drugega: zasebna, poslovna in družabna omrežja, v katera so vpeti posamezniki, so namreč družbeni pojav, pri katerem niso pomembne le teoretične povezave - kot trdijo, denimo, ponudniki teh storitev - temveč tudi bolj izmuzljivi pojmi, kot so druženje, stične točke, interesi, ne nazadnje prijetnost, komunikativnost in dejanska povezanost, lahko pa govorimo tudi o kapitalskih in poklicnih zvezah. In kljub temu, da so večini osnovni pojmi sorazmerni jasni, se je na tem področju v zadnjih treh ali štirih letih zgodilo silno veliko - interesni forumi s stotinami in tisoči uporabnikov rastejo kot gobe po dežju, blogi povezujejo manjše in tesnejše skupine, nekateri se še vedno skupinsko sporazumevajo prek e-poštnih seznamov... Posamezniki pogosto i

Blogi

Pri komuniciranju v večjih ali manjših skupinah so seveda na voljo tudi druge tehnike, klasične spletne strani, e-poštni seznami, forumi in zadnje čase tudi spletni dnevniki oziroma blogi (web logi). V osnovi jih lahko razdelimo na interne bloge, ki so namenjeni interni komunikaciji sodelavcev, zunanje bloge, ki so namenjeni splošni javnosti, strankam, partnerjem in dobaviteljem, tematske bloge, s katerimi obveščamo o kakšnem posebnem dogodku, kampanji ali projektu, sponzorirane bloge in osebne bloge, v katerih se bolj ali manj razgaljajo in bentijo čez to in ono posamezniki in posameznice.

Elektronska komunikacijska sredstva omogočajo silno veliko in verjetno tudi povsem dovolj za potrebe slehernika - instantno pošiljanje kratkih sporočil svojim stikom, pošiljanje datotek, sporočanje o menjavi službe, pošiljanje slik in klepetanje kar tako prek elektronske pošte ali udeleževanje v forumskih razpravah o novi glasbi, modnih smernicah, Playboyevih zajčicah ali podobnih temah, nujnih v mozaiku posameznikovega vsakdana. Pri vseh teh komunikacijah je tako kot s telefonskimi klici - posameznika navadno poznamo vsaj malo, morda ga prek foruma poznamo vsaj po imenu, nujno pa je tudi on z nami prostovoljno v komunikaciji, saj nam je zaupal svoj vzdevek, e-poštni naslov, dal telefonsko številko ali uporabniško ime v klepetalnem sistemu, da smo ga lahko našli.

Svet je majhen ali šest veznih členov

Hipoteza "Kako majhen je svet" pravi, da sta naključna Zemljana povezana z nič več kot petimi 'veznimi' znanstvi - postavil jo je že leta 1929 Madžar Karinthy, pozneje so jo dokazovali znanstveniki in matematik. Še najodmevneje ameriški psiholog Stanley Milgram, ki jo je tudi v praksi nekako uspešno dokazal in jo kronal za šeststopenjsko razslojenost: naključni ljudje so morali poštni paket prek posrednikov spraviti do sprejemnika, o katerem so vedeli samo ime, poklic in lokacijo. Čeprav so pričakovali stotine posrednikov, so imele poštne pošiljke v povprečju let od 5 do 7 postankov - nekaj rezultatov je ostalo tudi zamolčanih. A leta 2001 je Duncan Watts, profesor na univerzi Kolumbija, podobno ponovil z elektronskimi poštnimi sporočili in dejansko ugotovil, da je povprečno število veznih členov šest. Danes njegove izsledke s pridom uporabljajo pri viroloških analizah, komunikacijski praksi v podjetjih, v računalništvu in drugod.

http://en.wikipedia.org/wiki/Small_world_phenomenon

A vendar je nekdo prišel na zamisel, da bi internet spremenil še bolj, kot je že, v nekakšno družabno mešetarnico stikov in poznanstev, v prekupčevalnico z dobrino medsebojnega zaupanja. Največ se seveda dogaja na trgu ponujanja dela in delovnih zmogljivosti, pa še to je zaživelo predvsem v ZDA, kjer je trg zelo homogen in delavci navajeni mobilnosti in komunikacij vseh sort. No, v Evropi se stvar že prijemlje, a nekoliko bolj klasično, poslovno - zaradi strnjenosti prebivalstva so stiki v živo bolj možni.

Na razpolago sem ti in moji prijatelji tudi

Ti družabno/poslovni omrežni sistemi pa ponujajo še več - ko nekomu damo svojo kontaktno koordinato, mu damo na razpolago tudi vse svoje stike. Na srebrnem pladnju mu serviramo imena ljudi in posredno tudi podrobnosti o njih, s čim se ukvarjajo in podobno, celo telefonske številke in naslove za hitra sporočila. No, vprašanje je, koliko je lahko uporaba ali morebiti celo zloraba teh podatkov učinkovita, razmislek pa je tu še posebej dobrodošel.

Slovenski Zveze.Net

http://zveze.net

Že pred dvema letoma me je v prvo tako domačo spletno kontaktno storitev povabil prijatelj Luka, s katerim se poznava iz motorističnih krogov, oba pa se udejstvujeva tudi v medijih. Takrat sem v storitev, ki deluje le na povabilo, blagovolil vnesti svoje osebne podatke in tudi opisati, s čim se ukvarjam in kaj v življenju počnem. Kmalu se je v mojem omrežju znašlo še nekaj znancev, celo dober prijatelj iz krogov IT in še prej v najstniških letih soborec na heavymetalski fronti se je očrtal na obzorju.

Zveze net je slovenski kontaktni klub, ki zaenkrat deluje samo na povabilo. V njem lahko kolikor toliko dobro omrežen posameznik hitro najde ducat sodelavcev in znancev, a šele, ko začne kopati po njihovih stikih, vidi, kdo je pravzaprav s kom povezan in kdo s kom v sorodu. Storitev je lahko uporabna tudi zato, ker pošilja opomnike o rojstnih dnevih.

V osnovi imam tam v prvi vrsti zvez že skoraj od začetka zapisanih šest imen. To je sorazmerno malo (nekateri jih imajo 50, 100, celo 200 ali več), a logično - sam sem se nekako uprl skušnjavi, da bi vsem svojim znancem, prijateljem, sorodnikom, morebitnim poslovnim partnerjem in drugim iz svojega imenika v Outlooku poslal vabilo (sistem to sicer omogoča prek formata CSV). Če bi to storil, bi si pri marsikaterem od njih lahko zapečatil usodo kot nekdo, ki nima početi kaj pametnejšega, kot se igračkati s spletnimi storitvami. Pri kom drugem bi morda požel navdušeno odobravanje in ovacije, a nekaj mi je že takrat reklo, da bi bilo takih bolj malo. No, svojega računa pri zveze.net nisem deaktiviral, obenem pa ga tudi nisem kdove kolikokrat uporabil. Izkazal se je kot zelo koristen predvsem takrat, ko me je po e-pošti opozoril na Janov in Lukov rojstni dan, sicer bi, priznam, pozabil. K sreči imam Luka na zvezi tudi na nekem specializiranem forumu, kjer si redno in vestno vsevprek čestitamo, da vsaj nanj ne bi pozabil.

A če danes, po dveh letih, malo raziščem to svoje 'omrežje', ugotovim, da je pravzaprav precej zanimivo. Osnovnih šest posameznikov, ki jih poznam, ima skupaj skoraj 1900 stikov - če se malo sprehodim med njimi, najdem celo sošolko Romano iz osnovne šole, s katero sem sedel v klopi in je zdaj lektorica in bibliotekarka (sistemu s tem podelim en plus). Pri vsakem imenu je majhen gumb INFO, s katerim prikličem dodatne podrobnosti - vidim izobrazbo ljudi in njihove želje, Urška celo prodaja smuči ELAN... Še nekoliko globlje se potikam po tej mreži stikov, spotoma naletim še na Jureta Vižintina.com, v neki drugi veji pa najdem Grega.org Frasa (oba eminentna slovenska blogerja, če lahko dodam, in multimedijska projektanta svobodnjaka). Kliknem naprej, plavolasa prijateljica 1. stopnje Alenka ima srednje veliko stikov, a med njimi najdem Branka, pobalina, s katerim sva skupaj odraščala in ga po puberteti videvam le še vsaka tri leta: ogledam si, kaj počne, verjetno mu bom prek sistema poslal sporočilo, njegovega e-maila si namreč nikoli nisem zapomnil (dodam še en plus za Zveze.net). Med analizo njegovih skoraj 150 stikov se mi poraja nasmešek - vedno je bil ljubljenec deklet in ne čudi me, da je 90 odstotkov njegovih stikov tu nežnejšega spola, ob tem se tudi vprašam, od kod neki pozna neko Urško, ki živi na čisto drugem koncu Slovenije. Kopljem dlje po stikih, v nekaj minutah najdem celo Jerryja, rockovsko legendo, ki ga poznam še iz bunkerskih časov, pa znanega slovenskega bloggerja Cookieja. Še naprej naletim na zobozdravnika Damirja, brata mojega sošolca Škripija z gimnazije.

V profil lahko seveda sami zapišemo, kar se nam zdi primerno. O zamujanju pri rokih za članke sem raje modro molčal.

Bolj kot kaj drugega je v takih sistemih, omejenih na slovensko okolje, lahko zanimivo preučevati stike naših stikov, da vidimo, kdo koga pozna, pa tega doslej nismo vedeli - Slovenija je pač majhna in kaj kmalu lahko pri kakšnem projektu naletimo na oviro oziroma zaporo, ki nam jo kdo postavi. V dveh letih se je sicer tudi v mojem "zvezaškem" nabiralniku znašlo nekaj sporočil, med njimi me je premamila ponudba o plesu in glasbi, samoumevno pa se mi je zdelo tudi reklamiranje nekakšne nabiralniške neposredne prodaje. Kakšne revolucionarne zveze sicer prek zvez nisem vzpostavil, a morda bi jo celo lahko - vendar imam dovolj stikov že v živo. No, zveze.net ostanejo za drugo možnost, če mi slučajno glavni načrt preboja spodleti. Za vsak slučaj bom v polje "iščem" vpisal "dobro plačano in ležerno službo za nedoločen čas". Morda mi bodo pa stiki pri tem pomagali ;-).

Googlov Orkut.com

http://orkut.com

V Orkut sem se prijavil že pred leti, ko so me drug za drugim z vabili zasipali prijatelji iz računalniške gruče CCC. Takrat smo se vsi prijavili, dopolnjevali profile in širili zbirko znanstev. Vmes sem seveda spet za leto ali kar dve pozabil, da to sploh še deluje, ko sem med raziskovanjem Googlovih storitev lani poleti spet naletel na to ime. Še uporabniškega imena se nisem mogel spomniti, kaj šele gesla - nekako sem se znašel in se dokopal do svojega družabnega bogastva: trenutno imam v prvem krogu še vedno 16 dobrih prijateljev in kolegov, prek njih pa sem bojda povezan s kar 13.631.762 ljudmi - če ni to čudovito. Toliko je bilo približno dve tretjini prebivalstva rajnke Jugoslavije. Ker sem bil takrat, v času prijave, samski, me je sistem ob novi prijavi pozdravil in nagovoril - če sem samski, naj kar vsem prijateljem to povem, da mi bo tako Orkut posredno pomagal do zmenka. Ja, pa še kaj.

Orkut od vseh teh sistemov ponuja največ vnosnih polj o uporabniku, naložimo pa lahko tudi zajetno fotogalerijo. Za stike si lahko določimo razne parametre, od stopnje zaupljivosti in seksapila do tega, ali smo navdušeni in kako zelo kul se nam nekdo zdi.

Orkut sicer od vseh tovrstnih sistemov ponuja največ vnosnih polj o uporabniku, naložimo pa lahko tudi zajetno fotogalerijo. Za stike si lahko določimo razne parametre, od stopnje zaupljivosti in seksapila do tega, ali smo navdušeni in kako zelo kul se nam kdo zdi. Najzabavnejše in za ego hranilno pa je to, da se uporabniku ti znakci seštevajo in v svojem profilu vsak trenutek vidi, koliko srčkov, zvezdic in škatlic zaupanja in kul-faktorja je zbral.

Spet preverim svoj seznam tehnološko ozaveščenih prijateljev in si enostavno ne znam predstavljati tistih, ki še niso "tako daleč", kako se ubadajo s svojimi profili, polnijo galerije s slikami in pritiskajo na tiste srčke in stopnje zaupanja glede prijateljev in prijateljic. Spet je tu Jan, ki ga imam že na zveze.net, pa še drugi Jan, Jaka in Nikolaj Pečenko, urednik te revije, ki se mu očitno ni dalo vnesti kaj več kot dva stika - verjetno ni zamudil popolnoma nič. Ko ga kliknem, pravzaprav izvem, koliko je star - številka se mi zdi nekoliko nizka, ampak ok ;-).

Storitev ponuja tudi posamezne tematske skupnosti, v katere se lahko uporabniki včlanijo, drug drugemu pa lahko posamezniki celo laskajo v raznih pripisih pod profil. Če se kdo v koga zaljubi, ga lahko celo doda na poseben seznamček ljubezni.

Orkut torej ni namenjen poslovnim stikom, a zagotovo je lahko koristen tudi v te namene. Ker je družba Google, ki je lastnik Orkuta, tudi lastnica blogovskega središča Blogger, ni najbolj jasno, kakšno strategijo bodo ubrali glede Orkuta. Blogi so, tako se zdi, kar nekako zasenčili strežnike in storitve za družabna omrežja.

Profesionalni LinkedIn.com

http://www.linkedin.com

Gre za enega trenutno najrazvpitejših sistemov, njegovi snovalci in skrbniki pa ne skrivajo močnih poslovnih ambicij. Namenjen je celi gori poslovnih in zasebnih dejavnosti, med njimi so najpomembnejše: iskanje zaposlitve, iskanje svetovalcev ali pogodbenih izvajalcev, iskanje kolegov, vzdrževanje stikov s prijatelji in medsebojno informiranje o kariernih premikih, podjetjem omogoča neposredno najemanje novih kadrov ali izvajalcev, celo prodajo izdelkov ali storitev, preučevanje pogodb, iskanje informacij o industrijah, izdelkih ter družbah ali zbiranje novih projektnih ekip za nove projekte. Še več, rabi kot nekakšno referenčno središče: ob prijavi lahko omogočite povpraševanja o minulih sodelavcih... Ko bo torej nekdo, s komer ste delali v istem podjetju, iskal zaposlitev pri novem potencialnem delodajalcu, bodo morda za mnenje vprašali prav vas. Tipično ameriško, a verjetno se bodo te zadeve začele počasi prijemati tudi v Evropi.

LinkedIn je eden najbolj razvpitih sistemov za spletno trgovanje s stiki, njegovi snovalci in skrbniki pa ne skrivajo močnih poslovnih ambicij. Poleg iskanja zaposlitve in pogodbenih vezi omogoča tudi medsebojno informiranje o kariernih premikih in celo prodajo izdelkov in storitev.

Po prijavi v LinkedIn seveda najprej izpolnimo, kar nas zanima, ob raziskovanju 'omrežja stikov' pa se prikaže pomenljivo sporočilo v smislu "Da bi popolnoma izkoristili LinkedIn, povabite v omrežje še prijatelje in kolege. Oni vas lahko spoznajo s tisoči profesionalcev." Ja, hvala, ampak s temi prijatelji in kolegi že komuniciram po telefonu, e-pošti, messengerju, z nekaterimi se dobivamo tudi na pivu in sploh strateško in taktično sestankujemo. Kljub temu začnem vnašati naključne stike: najprej kolega iz slovenskega Microsofta, nato kolega s časnika Delo, pa kolega s Financ, kolegico iz neke založbe... Vsi so že tu, verjetno zgolj iz firbca, ali pa sploh niso sami vnesli svojih podatkov - morda jih je kdo "naložil"'. Vtipkam tudi Rucigaj in pokaže mi moj profil, na katerega sem, seveda, popolnoma pozabil - razen, če me je v sistem naložil kdo drug z imenikom iz Outlooka. Odločim se, da ne bom dal v brezplačno rabo, zgolj v zameno za storitve, svojega imenika, ki premore 412 nujnih in še 667 malo manj nujnih, a ne neuporabnih stikov. Pravzaprav teh stikov ne bi kar tako z lahkoto prepustil nikomur, kaj šele nekakšnemu storitvenemu središču, ki iz tega črpa nove uporabnike in prihodke, seveda na račun tega, da se vsem tem stikom potem jaz priskutim, ker sem jim poslal takšno nadlego. Kdor jo potrebuje, se bo že sam priklatil do pravega strežnika. Storitev je brezplačna, plača se le možnost uporabe učinkovitejšega sporočilnega in iskalnega sistema za delodajalce, ki lahko iščejo po celotnem omrežju, ne le po segmentu prijateljev in znancev. Na dnu strani se zaradi brezplačnosti vztrajno vrtijo GoogleAds.

Tudi v tem sistemu ni bilo kakšnih strašnih ponudb za službe, verjetno novinarji, uredniki, prevajalci in podoben kader niso ravno iskani. Mimogrede sem izvedel, da Cisco išče novega regionalnega vodjo prodaje, vsega skupaj pa je za področje Slovenije ponujenih devet delovnih mest. Ob kliku morebitne zaposlitve sistem lepo pove, koliko stikov imamo, ki bi nas lahko informirali (ali nam 'pomagali') pri pridobivanju neke službe, podobno je tudi pri pridobivanju poslov. Milo rečeno, sistem je za slovensko okolje prav nespodobno nefunkcionalen, zagotovo je v ZDA, kjer ima že nekaj milijonov uporabnikov, popolnoma drugače. Kakovost raznih ponudnikov zaposlitev in tudi dela lahko uporabniki vzajemno ocenjujejo, podobno kot v spletni prodajalni Ebay ocenjujejo prodajalce - tako je novincem lahko kaj kmalu jasno, kdo misli resno in kdo ne. LinkedIn ponuja sicer raznovrstne storitve, poleg služb in poslovnih stikov pa tudi gostijo razne interesne skupine, ki iščejo svojo parcelo pod internetnim soncem. S posebnimi dodatki se lahko LinkedIn integrira s programom Outlook, a to verjetno uporablja le malo uporabnikov. In še nekaj - v Sloveniji se službe na področju IT zagotovo išče predvsem v živo, predvsem morda na Microsoftovi NT konferenci.

Funkcionalni Plaxo

http://www.plaxo.com

Plaxo je na prvi pogled zanimiva storitev, ki olajša predvsem vzdrževanje in posodabljanje kontaktnih podatkov. Deluje tako, da se namesti v e-poštni program, stikom pa lahko določimo, da imajo vpogled v naš posodobljeni profil - prav tak dostop nam lahko omogočijo tudi oni do svojega. Tako vsak uporabnik skrbi predvsem za lastne podatke (sprememba telefonske številke, službe, bivališč ...), ki jih drugi na zahtevo ali samodejno prenesejo oziroma posodobijo v svoj imenik. Rešitev se zdi na prvi pogled idealna, a v praksi se izkaže za dokaj zoprno, saj je utopično pričakovati, da se bodo povečini ali kar vsi naši stiki prav tako odločili za uporabo tega dodatnega programa. Snovalci so se sicer potrudili in omogočili celo rabo v mobilnih telefonih, dodatna možnost pa je tudi uporaba mobilnega koledarja - in še kaj bi se našlo. Zanimiv pristop k zamisli, ki je sicer že stara - spomnimo se samo omrežnih strežniških adresarjev...

Plaxo je na prvi pogled zanimiva storitev, ki olajša predvsem vzdrževanje in posodabljanje kontaktnih podatkov. Namesti se v e-poštni program, stikom pa lahko določimo, da imajo vpogled v naš posodobljen profil, tudi prek mobilnih platform.

Evropski Odprti poslovni klub

http://www.openbc.com

OpenBC, ki izvira iz Nemčije, je še najbolj podoben ameriškemu LinkedIn - namenjen je predvsem poslovnežem, zato stavi na zaupanja vredne informacije in zveze, poleg tega je prijetno in pregledno oblikovan in zagotovo ni tako kičast kot ameriška rešitev. Trenutno ima storitev milijon uporabnikov, kar ni slabo, snovalci pa pravijo, da je najbolj priljubljen v Evropi in Aziji. Delovati so začeli šele konec leta 2003, zato lahko rezultat štejemo med dobre dosežke. Lastniki trdijo, da je OpenBC dinamična poslovna skupnost in ne le zbirka nefunkcionalnih življenjepisov in profilov - kar je pri drugih ponudnikih teh storitev do neke mere pravzaprav res. Do leta 2007 želijo imeti kar 10 milijonov uporabnikov. Cilj naj bi zlahka dosegli, saj so uporabniki samo v drugem polletju 2005 razposlali več kot milijon povabil, hkrati pa jih je v storitev v vsakem trenutku prijavljenih kar 15.000.

OpenBC izvira iz Nemčije, namenjen je predvsem poslovnežem in zato stavi na zaupanja vredne informacije in zveze. Je prijetno in pregledno oblikovan, ima pa že več kot milijon uporabnikov. Na voljo je v 16 tujih jezikih, zelo je priljubljen predvsem v Evropi in Aziji. Poleg stikov zagotavlja tudi strokovne članke, člani pa se pogosto dobivajo v živo na klubskih poslovnih srečanjih.

Ena od ključnih prednosti sistema OpenBC je krajevna prilagoditev - na voljo je v 16 jezikih. To zagotovo olajša vzpostavljanje poslovnih stikov v jezikovno pisani Evropi. Poleg poslovnih stikov se člani zbirajo v interesnih skupinah: trenutno jih je 2500, v njih je objavljenih približno 100.000 člankov na mesec. Člani se celo dobivajo v živo in prirejajo razne dogodke - tako učinkovito prenašajo stike iz navideznega v realni svet.

Sicer pa OpenBC omogoča zelo bogat nabor funkcij - od iskanja po imenu, priimku, lokaciji in industrijski panogi do iskanja uporabnikov, ki so kliknili domačo stran vašega podjetja, tistih, ki so si ogledali vaš profil, iskanje nekdanjih sodelavcev, sošolcev, kolegov po strokovni izobrazbi, brskanje po stikih naših stikov, po rojstnih dneh in še več. Storitev je brezplačna, a večina naprednih funkcij je na voljo za mesečno naročnino približno 6 evrov. Poleg tega omogoča nekoliko boljšo zaščito osebnih podatkov, iskanje strokovnjakov z nekega področja in komunikacijo z njimi, saj jih lahko neposredno prosimo za nasvet ali predlog rešitve kakšne težave. Poleg vsega ima tudi prilagojene vmesnike za mobilno uporabo.

Zdi se, da je OpenBC še najbliže uspešnemu poslovnemu omrežju, kot bi si ga želeli tudi v Sloveniji.

Spletni naslovi družabnih in poslovnih omrežij

http://zveze.net (potrebno povabilo)

http://www.openbc.com

http://www.orkut.com (potrebno povabilo)

http://www.linkedin.com

http://www.openbc.com

http://www.plaxo.com

http://www.ecademy.com

http://www.friendster.com

http://www.friendzy.com

http://www.ryze.com

http://www.tribe.net

http://www.100millionspiders.com (eksperimentalni projekt)

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki