Zgodnji kapitalizem domen

Pred časom sem pisal o tem, kako je internet nova frontiera, divji zahod, kjer se pravila pišejo sproti in veljajo samo, dokler jih ne spodrine močnejši, ki samovoljno postavi nova pravila. Zadeva se počasi premika skozi zgodnja obdobja kapitalizma.

Za kapitalizem zgodnjega obdobja je značilno, da je deloval brez tesnih okvirov, brez posebnih regulativ. Tisti z večjo mošnjo (ali večjim vplivom ali drugo močjo) si je pač privoščil več. Sicer so vedno imeli ljudje z več nečesa tudi večje možnosti. To je povsem naravno. Vendar je v zadnjem stoletju politični razvoj šel v smeri demokratičnega prikrivanja tega povsem naravnega načela, tako da vsaj javno verjamemo, da ima vsakdo enake možnosti, da smo pred zakonom vsi enaki in tako naprej. Zloraba je kazniva, podkupovanje je prepovedano, politični položaj vsaj uradno nikomur ne daje prednosti pred kom drugim. Seveda je vse to le igrica, ki ima verjetno svoj namen, a za tokratno razpravo to niti ni bistveno. Osredotočamo se na zgodnja obdobja, ko takih dodatnih plasti delovanja še ni bilo ali pa vsaj niso bile tako debele.

In tako je z današnjim internetom. Plasti navidezne demokratičnosti, ki bodo počasi tudi tu skušale prikriti čisto preprost volčji boj in plenjenje, se še niso začele nalagati. Nadzorni mehanizmi, ki bi poskrbeli vsaj za videz poštenosti, še niso vzpostavljeni.

Čeprav je še vse bolj ali manj brez "demokratičnega" nadzora, pa je vendarle že korak naprej v razvoju iz stanja divjega zahoda, ki je vladalo pred leti. Internet je zakoličen in pod nadzorom velikih in močnih. Prosti strelci nimajo več kaj iskati.

V resnici ni povsem korektno govoriti v množini, ko omenjamo "velike in močne". Gre pravzaprav samo za enega velikega in močnega, ki si je zadevo kar prilastil, ne da bi kdo zares opazil in vsekakor brez resnih protestov. Velike in močne so seveda ZDA.

Nadzora nad internetom si seveda želi vsaka normalna oblast. To ni nič presenetljivega, saj internet postaja najpomembnejši medij izmed vseh in potencialno veliko veliko močnejši od vsega doslej, vštevši televizijo. Hkrati z velikanskimi potenciali internet predstavlja tudi velikansko "grožnjo" sedanjim ureditvam. Internet je, čeprav izhaja iz vojaške tehnologije, načeloma anarhičen.

Enakost za vse je seveda - tako kakor tudi večina vsebin v spletu - le navidezna. Z razvojem interneta, ko postaja jasna njegova vrednost, pomembnost in predvsem moč, ni prav nobene možnosti, da bi internet ostal to, kar so si želeli njegovi tvorci in pionirji, namreč nekakšen svobodni teritorij, nov svet, v katerem ne bi veljala "gnusna" pravila realnega sveta.

Totalitarni sistemi - s sodobnimi demokracijami ameriškega tipa vred, ki se seveda razvijajo v čisto navadne totalitarizme - želijo imeti nadzor nad vsem. V prvi vrsti dandanes nad informacijami, kar pomeni nad internetom. Zato nikakor ne preseneča, da se ameriška vlada vtika v "neodvisne" organizacije, kot so ICANN, WSIS in podobne. S pretvezo boja proti terorizmu - ali totalitarizmu nedemokratičnega tipa - imajo še dodatne argumente, da uveljavijo svojo voljo, saj si "nihče" ne želi, da bi neki bradati Arabec prek spleta vabil otroke, naj postanejo teroristi.

Kako lahko demokratično-totalitarne oblasti vplivajo na razvoj interneta, kaže na primer zloglasni primer zaseženja dveh strežnikov neodvisnega ponudnika novic Indymedia pred pol leta. Na ukaz ameriške vlade. Takih primerov je vse več. Vsak posamezni primer je na videz še kar nedolžen, vendar je povsem jasno, da se tudi z majhnimi koraki pride lahko zelo daleč.

Nadzor nad internetom pa se začne - ali konča - seveda pri nadzoru nad domenami. In tudi tu ameriška vlada ne stoji ob strani, temveč ohranja bolj ali manj absolutno oblast. Podeljevanje domen je v izključni pristojnosti ameriške "neodvisne" organizacije.

V Sloveniji z domenami xyz.si navidez samostojno razpolagamo. Vendar - kdo "razpolaga"? Vi in jaz? Klub "ljubiteljev lenih logaških lisic (L4)"? Podjetje "Mama's and Papa's kranjska klobasa bife"? Ne, Arnes! Arnes je mali bog, ki na Slovenskem vzvišeno deli domene.

Arnes, akademska mreža, ki jo je ustanovila država z namenom, da poskrbi za ustrezno omrežno komunikacijo za znanstvene in raziskovalne namene.

Univerzitetne in raziskovalne organizacije, sorodne Arnesu, se praviloma ne ukvarjajo z registracijo domen pod državnimi domenami, vsaj v "stari Evropi" ne. Hkratna skrb za dobre akademske in raziskovalne povezave in registracija glavnih domen je podobno nenavadna, kakor da bi na primer v piceriji Pod lipo prodajali še lonce in metle. Ne rečem, da ni mogoče, se pa človek začne spraševati, kaj je pravzaprav poglavitna dejavnost, pice ali lonci.

Tako kakor bi verjetno pice v zgoraj opisani piceriji ne bile najboljše, tako je tudi Arnesova storitev podeljevanja domen, za katero se je dogovoril z ameriško "neodvisno" organizacijo ICANN, popolnoma nesprejemljiva. Po tem, ko smo - brez pravega pojasnila, a ob stalnih obljubah - čakali več let, da je bila registracija "sproščena", se je izkazalo, da je sprostitev regulirana, omejena, pravzaprav navidezna. Z registracijo, kakor si jo je zamislil Arnes, je ena sama zmeda. A od izpostave ameriške "neodvisne" organizacije, ki jo obvladuje ameriška "demokratična" vlada, morda ne bi pričakovali, da bo delovala smiselno in prijetno. Pri delitvi domenskih imen se je stari latinski izrek "divide et impera" nadgradil v: "slabo deli in dobro vladaj".

Pri delitvi domenskih imen se je stari latinski izrek "divide et impera" nadgradil v: "slabo deli in dobro vladaj".