Objavljeno: 31.5.2022 | Avtor: Boris Šavc | Monitor Junij 2022

Vrnitev piratov

Naročniške storitve, ki za prgišče evrov mesečno ponujajo legalen dostop do filmov, nadaljevank, glasbe, knjig, iger in še česa, so bile v zadnjih letih zaslužne za upad piratstva. Iz leta v leto smo brali poročila ter občudovali grafe, ki so vsakič vsebovali manj nakradene robe. Zdelo se je, da so digitalni Črnobradci obsojeni na propad. A glej ga zlomka, najnovejša analiza kaže ravno nasprotno, piratstvo se je v preteklem letu celo povečalo.

Značilno za piratstvo digitalnih vsebin danes je, da se večina uporabnikov zaveda nezakonitosti prenašanja ali pretakanja tovrstne robe, kljub temu si polovica vseh pohajkovalcev po spletu nelegalno ogleda vsaj eno video vsebino na leto. Kar dve tretjini spletnih strani s piratskim digitalnim plenom gostujeta na strežnikih Severne Amerike in Evrope. Med državami z največ obiski piratskih spletnih strani prednjači ZDA, sledijo ji Rusija, Indija, Kitajska ter Brazilija. Med celinami je na prvem mestu stara celina, v Evropi smo krivi za skoraj polovico spornega obiska.

Četrtino vsega internetnega prometa v svetu predstavljajo omrežja P2P (oz. Torrent), kjer je 99 odstotkov izmenjanih datotek avtorsko zaščitenih. Polovico piratskega prometa tvorijo nezakonito ogledane televizijske vsebine, sledijo jim knjige in revije, filmi, glasba ter programska oprema. Skoraj 60 odstotkov je pretakanja piratskih vsebin, tretjina neposrednih prenosov s piratskih spletnih strani, desetina datotek torrent in dvajsetina tako imenovanih ripperjev.

Ameriško podjetje Akamai je analiziralo podatke prvih dveh tretjin lanskega leta in ugotovilo, da so največkrat ukradene večpredstavnostne datoteke tiste z vsebino priljubljenih televizijskih serij. Na neslavni lestvici se jim v veliki meri pridružujejo tudi filmi. Večina uporabnikov (61,5 odstotka) do piratskih nadaljevank in celovečercev dostopa neposredno, prek sivih pretočnih storitev.

Uporabniki imajo zaradi odsotnosti fizičnega medija in pretočne udobnosti še vedno občutek, da digitalno piratstvo ni kraja. Ne zavedajo se, da produkcija tovrstnih vsebin zahteva več milijonov evrov in predstavlja vir dohodka, potrebnega za preživetje, tisočim udeležencem. Prav zadnje v podobi mizernejših plač piratstvo najbolj prizadene!

Zabavna industrija zgolj v Združenih državah Amerike letno »oportunitetno« izgubi 30 milijard ameriških dolarjev prihodka. Nekaterim piratstvo pomaga, a večini škoduje.

Čeprav je 40 odstotkov aktivne programske opreme na svetu pridobljene nezakonito in sta operacijski sistem Windows in pisarniški program Office največkrat ukradena, se zdi, da Microsoftu piratstvo pomaga vzdrževati vodilni položaj na trgu. Če je uporabnik brezplačno navajen na njihove programe doma, jih želi kasneje imeti tudi na delovnem mestu, kjer pa je piratstvo precej bolj preganjano.

Na drugi strani so založniki knjig, ki so s pojavom elektronskih knjig sicer zmanjšali stroške ter povečali trg, a hkrati vsako leto izgubijo 300 milijonov ameriških dolarjev na rovaš ukradenih datotek s knjigami. Seveda se poraja vprašanje, koliko piratskih knjig bi bilo v resnici prodanih, če kraje ne bi bilo, a vendarle …

Število 132 milijard obiskov, ki so jih naštele piratske spletne strani od lanskega januarja do vključno septembra, je visoko. Razloge pri TV-vsebinah in filmih je treba iskati v razdrobljenosti ponudbe. Potrošniku so na voljo številne pretočne storitve z unikatno ponudbo. Če želimo dostop do večine ponujenih filmov in nadaljevank, je mesečni strošek ogromen. Nekako tako, kot bi se za katalog neke glasbene skupine morali naročiti na pet ali šest različnih pretočnih storitev. Ponudniki glasbe so veliko bolj složni, Apple, Google, Spotify, Tidal in drugi večinoma ponujajo isto, naročnike pa vabijo z različnimi storitvami in uporabniško izkušnjo.

Složnost pretočnih storitev je povzročila zaton piratske glasbe, ki pa se skladno s trendi zadnjih dveh let spet vrača. V letu 2021 je bilo dobra dva odstotka več glasbe pridobljeno na nelegalen način kot leto poprej. Če primerjamo le zadnji četrtini leta, pa ta odstotek skokovito naraste (slabih 19 odstotkov), kar pomeni, da je tudi glasba stopila na stara pota digitalnih črnih zastav z mrtvaško glavo. Za največ piratstva na področju glasbe in porast nezakonitega uživanja v njej so krive spletne strani, ki omogočajo, da uporabnik z različnih spletnih strani prenese le iskano zvočno datoteko. Če si ob ogledu video posnetka na spletišču Youtube zaželi predvajane pesmi, se lahko odpravi na eno izmed sivih destinacij, kjer mu na podlagi vnesenega spletnega naslova postrežejo z golim zvokom.

Nelegalno glasbo najraje poslušajo v Indiji, ki ji sledijo uporabniki Irana, ZDA, Rusije in Ukrajine.

Za porast piratstva je zagotovo kriva tudi pandemija nove koronavirusne bolezni, ki nas je priklenila na dom, kjer smo dolgčas preganjali z najrazličnejšimi zabavnimi vsebinami večkrat kot kadarkoli prej. Kinodvorane so bile zaprte, filme s televizije pa smo že vse videli. Ni čudno, da se je najbolj povečalo zanimanje za spletne strani in storitve z najnovejšimi filmi. Legalne pretočne storitve so se spet odzvale neenotno in zelo pozno. Nekatere med njimi so naročnikom za doplačilo sicer res ponujale filme, ki bi drugače romali najprej v kinematografe, a škoda je bila že storjena. Globalno gledano se je piratstvo na filmskem področju zgolj v nekaj mesecih povečalo za tretjino. Industrijo čaka spet veliko dela, preden bo spremenila navade filmoljubov po svetu.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

fc4dkL5HR9w

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji