V akciji!
Med tokratnimi nenehnimi preizkusi se je znašel tudi Nikonov novi Coolpix S6600, ki ponuja nekoliko nenavadno možnost krmiljenja z rokami.
Sliši se nenavadno, v praksi je zanimivo, a težko rečemo, da je zares uporabno, olajšalo naj bi zajem tipičnih »gasilskih« fotografij – za prikaz, kako vse skupaj deluje, si lahko ogledate video, ki smo ga posneli (povezava je navedena poleg preizkusa). Takih funkcij, ki se marsikdaj zdijo same sebi namen, je v fotografiji kar veliko (mali vgrajeni projektor?), njihov glavni namen pa je dodajanje kvadratkov, ki na škatli (in v reklamnih prospektih) napeljujejo k nakupu izdelka.
Tradicionalni fotoaparati (oziroma tradicionalna fotografska podjetja) so namreč v nekoliko nehvaležnem položaju, saj na njihov teritorij vse bolj prodirajo izdelovalci pametnih telefonov. Pred nedavnim smo tudi sami preverili, kako dobro se obnesejo najboljši pametni telefoni pri fotografiranju, in bili kar zadovoljni z rezultati.
Dejstvo je, da večina domačih uporabnikov ne potrebuje samostojnega fotoaparata, vsaj če že imajo katerega izmed novejših pametnih telefonov. To se pozna tudi na trgu, saj prodajo vedno manj cenejših fotoaparatov, relativno gledano pa vse več dražjih. Konkretno dogajanje na trgu bolj ali manj narekujejo prodajne akcije in oglasi – tako vsaj kažejo številke.
V začetku poletja je bil namreč najbolj prodajan fotoaparat Nikonov vstopni DSLR D3200. Gre za dober aparat, sploh za začetnike v fotografiji DSLR, a nas je kljub temu presenetilo, da je lahko DSLR (pa četudi cenejši) prvi, pred kompaktnimi modeli. Reklamni panoji, z akcijskimi cenami vred, očitno naredijo svoje.
Podobno lahko rečemo za cenejše aparate, kjer se nekateri posamezni modeli znajdejo razmeroma visoko na lestvici prodajanosti (čeprav se segment kot tak slabo prodaja). Prepričani smo, da gre pri teh modelih za impulzivni nakup zaradi nastopa v reklamnih katalogih, kjer so razmeroma nizke cene še nekoliko znižane. Zgled je aparat Praktica DPix 9000, ki je veljal 40 evrov (!) in so ga v začetku poletja dobro prodajali. Zakaj bi ga želel kdo kupiti, res ne razumemo, saj je, milo rečeno, slab.
A poduk je jasen, lepo kaže tudi na dodajanje funkcij, kot je nadzor z mahanjem z rokami iz prvega odstavka. Dobra naprava je brez dobrega trženja zelo težko opazna. Slaba naprava jo lahko z dobrim trženjem žal povsem zasenči. Zato se tudi v naših fotoaparatih najde toliko neuporabnih funkcij. Od prožilca, ki se sproži takrat, ko se ljudje nasmejijo, pa do programov za hrano.
Vse večkrat kupimo zamisel o izdelku, torej zgodbo, ki nam jo napletejo v oddelku za trženje, ne pa izdelka, ker bi bil dober. Jasno, so tudi izjeme, tako v fotografiji kot drugje. A ko boste naslednjič zagledali oglas v reklamnem katalogu za nov (!), cenejši (!) in boljši (!) fotoaparat/prenosnik/telefon/televizor, se raje zamislite: ali vam bo res prinesel kaj v primerjavi s tistim, kar že imate? Po potrebi pa lahko seveda vzamete v roke našo revijo, v kateri se trudimo bralce obvarovati pred nespametnimi nakupi ;-)
