Objavljeno: 29.3.2022 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor April 2022

Uvodnik: Ne pustimo!

Uvodnik: Ne pustimo!

Internet je resda nastal kot izdelek ameriške vojske, ki naj bi preživel jedrski napad, vendar se je razvil iz prostovoljnega sodelovanja vseh držav(ljanov) sveta, obstaja pa zaradi krhkega soglasja, ki med temi državami (še vedno) obstaja. Ne želimo si, da tega soglasja nekoč ne bi bilo več!

Je internet nekaj, kar na človeštvo vpliva pozitivno ali negativno? Prepričan sem, da bi večina prebivalcev sveta na to odgovorila s »pozitivno«. Internet je (v resnici edina) svetovna infrastruktura, ki nas povezuje, tako osebno kot poslovno. Kar težko si je predstavljati, kaj bi bilo v tem slabega. In vendar politiki marsikatere države menijo točno tako. In pri tem ne mislim le na običajne osumljence, kot so Severna Koreja, Kitajska in zdaj Rusija. Tudi politiki v Evropski uniji in Sloveniji očitno delijo mnenje, da je prost pretok informacij prek interneta lahko nevaren za nas, neuke državljane.

Na naših računalnikih in telefonih tako večinoma ne moremo več prijadrati na ruski novičarski strani RT in Sputnik News, ker bi bil tak nespameten ovinek za nas očitno preveč nevaren, menijo v Evropski komisiji. Uvedena je osnovna cenzura na ravni DNS in uvaja se cenzura stopnjo više – novice z omenjenih strani niso več indeksirane pri (evropskem) Googlu, družabna omrežja naj bi povezave s teh strani brisala oziroma uporabnikom preprečeval njihovo objavo. Če kot naslov strežnika DNS vpišemo (ameriški/Googlov) naslov 8.8.8.8, vse te prereke seveda izginejo, ker ZDA še niso tako daleč … Internet je resda še vedno le eden, storitve, ki tečejo na njem, pa so vse bolj razkosane. Tudi v Evropi, drugje še veliko bolj.

Na Kitajskem so najprej vzpostavili zelo močan in resen sistem cenzure, t. i. Veliki kitajski požarni zid, nato so vzklili domači tehnološki velikani, ki skorajda v popolnosti nadomeščajo zahodne – Google, Twitter, Facebook in Amazon. Podobno so »lokalci« močni tudi v Rusiji. V Severni Koreji imajo menda le malce večji intranet, ki je le rahlo povezan z ostalim svetom, enak intranet imajo menda vzpostavljen v Iranu, za vsak primer, če bi jih mednarodna skupnost kdaj »odrezala«. Podobno infrastrukturo lastnih domenskih strežnikov DNS je pred nedavnim preizkušala tudi ruska država. Za vsak primer …

Ne dopustimo da nam politiki balkanizirajo internet!

Kajti ob začetku vojne v Ukrajini je bilo slišati kar nekaj resnih pozivov, da bi med sankcije, ki so uvedene proti Rusiji, vključili tudi odklop interneta. Ukrajinske oblasti so tako javno pozvale ICANN, organizacijo, ki »skrbi za internet«, naj Rusiji odvzame domeno .ru in naj prekliče certifikate za strežnike DNS v Rusiji. Spet drugi omenjajo, da bi bilo treba usmerjevalnike ključnih svetovnih vzdrževalcev internetne hrbtenice ponastaviti, da protokol BGP (ki je v resnici tisti »inter« v besedici internet) prometa ne bi več usmerjal v Rusijo. Ali da bi bilo treba celo fizično prekiniti optične povezave s to državo …

Četudi je bil ICANN še ne dolgo tega del ameriškega ministrstva za trgovino, je danes nevladna ustanova, njegov direktor pa je ukrajinski poziv k sreči zavrnil. V odgovoru je povedal, da je ICANN decentralizirana ustanova, ki skrbi, da internet deluje, v vsakem primeru, in da noben akter nima niti pravice niti moči, da bi odklapljal kogarkoli. Tudi vse druge nadzorne organizacije nad internetom bdijo na enak način – s trudoma pridobljenima zaupanjem in konsenzom. Vsi se strinjaj(mo), da je tako upravljanje tako ključne svetovne infrastrukture čudno in nerodno, vendar se nihče ne more spomniti boljšega. In če bo nekoč to zaupanje porušeno, bo internet izredno težko spet sestaviti nazaj.

Tehnologija je tu v resnici še najmanjša težava. Entuziasti in strokovnjaki bodo vedno našli načine za sodelovanje in povezovanje različnih omrežnih tehnologij, tako ali drugače. Če/ko pa se v razcep resno vključi politika, bo prepad veliko težje premostiti. Ne dovolimo ji tega! Bodimo dovolj močni in si priznajmo, da za nesporazume med Zemljani pač ne morejo biti krive povezave med nami. Prej nasprotno. Ne dopustimo, da nam politiki balkanizirajo internet!

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Kaj se zgodi, če Samsungov Galaxy Z Fold prepognete 200.000-krat?

    Ustvarjalec vsebin tech-it je s prenosom v živo na YouTubu izvedel maratonski test, v katerem je ročno odprl in zaprl Samsung Galaxy Z Fold 7 kar 200.000-krat

    Objavljeno: 8.8.2025 10:00
  • Programerska naloga, ki je ni rešil nihče

    Vsako leto se najboljši dijaki v programiranju na svetu merijo na olimpijadi iz informatike, kjer nastopa tudi slovenska ekipa. Tekmovalci v dveh tekmovalnih dneh rešujejo šest nalog, kodo pa pišejo v jeziku C++. Ene izmed nalog letos ni rešil nihče izmed 330 tekmovalci.

    Objavljeno: 6.8.2025 07:00
  • Linus Torvalds spet ponorel

    Linus Torvalds, izumitelj in še vedno glavni skrbnik Linuxa, je vedno slovel kot vzkipljiv človek, zato tudi njegov zadnji izbruh ni zelo presenetljiv. Ob pripravi nove verzije jedra 6.17 jih je pošteno napel Palmerju Dabbeltu, ki je predložil kopico popravkov za RISC-V. Torvalds je, milo rečeno, ponorel.

    Objavljeno: 14.8.2025 05:00
  • Xiaomi predstavil pametni ventilator

    Xiaomi je v poletni vročini za evropske trge predstavil Smart Desktop Air Circulation Fan, kompakten pametni ventilator, zasnovan za močan pretok zraka v manjših prostorih. 

    Objavljeno: 6.8.2025 11:00
  • Microsoft bo ukinil enoto GitHub

    Ko je Microsoft leta 2018 prevzel GitHub, se ni nič bistvenega spremenilo, saj je ostal samostojna enota z istim direktorjem. A Thomas Dohmke, ki je od leta 2021čas vodil GitHub, je napovedal odhod iz podjetja, saj ima druge podjetniške cilje. Microsoft zamenjave ne bo iskal.

    Objavljeno: 13.8.2025 05:00
  • Izobraževanje zaposlenih za prepoznavanje ribarjenja je neučinkovito

    Ker so zaposleni eden najučinkovitejših vektorjev za vdore v poslovne sisteme, so različne delavnice, tečaji in urjenja, kako prepoznati ribarjenje (phishing) zlasti v večjih podjetjih postala del rednega izobraževanja. A raziskovalci z Univerze v San Diegu so pokazali, da je uspeh tovrstnih izobraževanj sila pičel.

    Objavljeno: 18.8.2025 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji