Tiskalniški vsakdanjik
V prejšnji številki ste si lahko prebrali velik preizkus večopravilnih brizgalnih tiskalnikov, v tej pa smo zopet preizkusili nekaj novih laserskih modelov. Raznovrstne tiskalnike sicer redno preizkušamo, od brizgalnih do laserskih, prvi so praktično samo še večopravilni, pri drugih pa je zaenkrat več samostojnih.
Kljub našem obsežnem pisanju pa nas uporabniki še vedno sprašujejo, kje so nižji stroški in kaj kupiti. Pri tem ostajajo osnovna pravila enaka, grobo rečeno imajo laserski tiskalniki še vedno nižje stroške izpisa, a so kot naprave dražji. Po drugi strani pa imajo brizgalni tiskalniki bistveno boljši oziroma kakovostnejši izpis grafike.
Na zadnjem velikem preizkusu pa se je pokazalo, da se brizgalni modeli vse bolj izboljšujejo in se po nekaterih značilnostih počasi približujejo laserskim tiskalnikom. Prvo omenimo kakovost izpisa besedila - ta nas je pri nekaj tiskalnikih prav prijetno presenetila. Črke so bile ostre, brez tipičnega nazobčanega roba in odvečnega prelivanja. Tudi hitrost tiska se počasi veča, čeprav bodo tu še nekaj časa laserski modeli v ospredju (razen seveda tistih najcenejših za domače uporabnike).
Največji napredek pa je pri cenah izpisov. Te se tudi pri brizgalnih tiskalnik le počasi znižujejo - žal pa to velja predvsem za poslovne modele. Posebej varčen je Hpjev Officejet 6500A Plus, kjer za našo stran besedila odštejemo 5 centov (naša stran ima sicer kar veliko pokritost s črnilom, 14 %). Cenejši je še Ricohov GX 3050SFN, ki uporablja gel, enako ceno kot HP pa ima še Brotherjeva MFC-5895CW in DCP-J715W.
Žal pa se vsaj pri brizgalnih tiskalnikih, ki so namenjeni domačim uporabnikom, zaslužek še vedno obrača predvsem pri potrošniškem materialu - in nič ne kaže, da bo v kratkem kaj drugače. Pravzaprav je stanje včasih že prav tragikomično, saj zna biti ceneje kupiti nov tiskalnik kot pa paket kartuš. Nič čudnega torej, da je tako velik in raznolik trg neoriginalnih kartuš in sistemov za polnjenje originalnih.
Hkrati pa ne preseneča, da se izdelovalci na vso moč borijo proti temu. Tu poznamo najrazličnejše poteze, zelo priljubljene pa so kartuše z vgrajenimi čipi, ki jih tiskalnik prepozna, oziroma ne dovoli uporabo neoriginalnih kartuš. A naši preizkusi so pred časom pokazali, da tudi z neoriginalnimi kartušami ne pridobimo ravno veliko. Morda cenovno že, a moramo imeti tudi kar nekaj sreče, da najdemo prave kartuše, ki bodo po kakovosti in enostavnosti rabe primerljive z originalnimi.
Edina resna rešitev, vsaj kar zadeva ceno izpisa, pa je nakup laserskega modela. A po besedah izdelovalcev oziroma njihovih zastopnikov gredo cenejši laserski modeli zelo slabo v prodajo. Dvesto evrov je za barvni laserski tiskalnik zelo malo - a kaj, ko stane brizgalni model šestdeset evrov. O ceni izpisa se tudi ne razmišlja preveč, ko pa stane barvilo za laser sto evrov. Je lažje v trgovini, med rednimi nakupi, vzeti še tistih nekaj brizgalnih kartuš po petnajst evrov. Videti je, da potrošniki še vedno raje gledamo na kratki rok - izdelovalci pa seveda nimajo prav nič proti.
