Tiskalniške muke
Tiskalniki so pri nas med najbolj dolgočasnimi napravami, kar jih preizkušamo. Verjamem, da je večina drugih preizkusov (torej digitalni fotoaparati in prenosniki) delno zanimiva tudi za tiste, ki teh naprav v danem trenutku ne kupujejo. Da bi kdo iz čistega veselja bral o funkcijah, hitrostih in zmogljivostih tiskalnikov, pa si težko predstavljam.
Tiskalniki so pač tisti obvezen del računalniške oziroma pisarniške opreme, brez katere ne gre, sploh v podjetjih (kamor danes sodi vedno več posameznikov). In čeprav se to področje praktično ne spreminja (oziroma se spreminja zelo počasi), so tako naši preizkusi še vedno povsem koristni.
To lahko zapišemo tudi za celotno industrijo tiskalnikov – je povsem nezanimiva, a koristna. V računalništvu pa je tak status quo vsaj za izdelovalce zelo slab. Računalniška industrija namreč temelji na nenehni rasti, ki smo ji priča že od samega začetka, vsaka šibkost se hitro pozna na padcu delnic in posledičnem nezadovoljstvu. Pri tiskalnikih (in tudi osebnih računalnikih) je zadnje čase najbolj na tapeti nekdaj mogočni Hewlett-Packard, ki zaseda kar 40 % tržni delež na področju tiskalnikov.
Prodaja slednjih pa počasi, a vztrajno nazaduje že nekaj let. Praktično pri vsaki predstavitvi poslovnih rezultatov v zadnjih nekaj letih so se prihodki iz tiskalnikov znižali – za nekaj čez deset odstotkov med letoma 2008 in 2010. Prodaja je samo lani uplahnila za pet odstotkov, največ zaradi domačih uporabnikov. To so za HP že kar alarmantne številke, saj jim tiskalniki prinašajo približno petino prihodkov – obenem pa so pri njih predvsem po zaslugi cen barvil marže nekoliko višje kot pri (recimo) osebnih računalnikih.
Skratka, upad prodaje se dogaja in nič ne kaže, da bi se v kratkem kaj obrnilo. Domači uporabniki tiskajo vedno manj, podjetja se sicer še držijo svojih navad, a vse večkrat gre le še za to – navado. V praksi je veliko tiskanja, ki ga opravimo, odveč, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo tega zavedla tudi podjetja.
To še ne pomeni, da so tiskalniška podjetja na robu prepada, le dojemanje te industrije se bo moralo spremeniti. Iz rasti, ki so je vajena, bo preskok na nižjo, a stalno prodajo, morda res težaven in boleč. Si predstavljam, da bi bilo koristno znižati število različnih naprav oziroma poenostaviti prodajne programe. Seveda dopuščam možnost, da je vse, kar sem napisal, povsem napak, konec koncev sem računalnikar in ne finančnik. A od tu, kjer sedim, tiskalniki vsekakor niso več videti zlata jama, kot so bili pred leti.
