Test dveh pametnih ur - Pametna ali športna?

Pametne ure so se med uporabniki prijele ali pa tudi ne, odvisno od tega, koga povprašamo. Vprašanje le, ali so to res »pametne« ali le »športne«, ki se pač povezujejo s telefonom.

Priznajmo, pametne ure so zares priljubljene le med uporabniki jabolčnih naprav. Tam se že skorajda spodobi, da imamo poleg Applovega telefona (in računalnika) tudi uro Watch. Pa še zelo dobra je povrh vsega.

V svetu »Neappla« je malce drugače. V začetku je kazalo, da bo tudi tukaj zavladal Google s svojo prilagojeno različico Androida, ki se je kaj kmalu preimenovala v Wear OS. Množica proizvajalcev pametnih ur naj bi uporabljala ta operacijski sistem, ure pa naj bi bile podobne in med seboj (na ravni aplikacij) podobno združljive, kot so telefoni z Androidom. Zakaj se to nikoli ni zgodilo, je vprašanje, na katero ni enoumnega odgovora, gotovo pa lahko zatrdimo, da je bil prvi Wear OS za takratno strojno opremo preveč kompleksen (in zato počasen). Tudi zato, ker se ga Google nikoli ni prav zares in osredotočeno lotil. Zato je množica proizvajalcev »Neapple« pametnih ur kmalu ugasnila (ali pa skoraj ugasnila, če smo natančni) in ostala sta le še dva resna proizvajalca – Samsung in Huawei. Prvi je ugotovil, da gre bolje brez Googla in uporabil lastni sistem Tizen (ki že dolgo teče na njihovih televizorjih, videvali pa smo ga tudi na pametnih telefonih), ki ga je povezal z lastno trgovino z aplikacijami. Drugi je ravno tako razvil svoj operacijski sistem, ki ga v zadnjih iteracijah imenujejo Harmony OS in v resnici izvira iz Androida, le da je zelo »lahek« in okleščen. Rezultat je pri obeh le en in pomemben – pametne ure obeh proizvajalcev so hitre in dovolj dobro povezane s pripadajočim ekosistemom, da se prodajajo. Ne tako dobro kot Applove, vendar se. In prodajajo se, to si upamo trditi, predvsem kot športne ure.

Da, pametne ure se dandanes hvalijo predvsem z vsemi mogočimi tipali, ki znajo beležiti, kje in kako hitro se gibljemo, šteti korake, meriti srčni utrip, nasičenost krvi s kisikom in celo EKG ter krvni tlak. In svetovati, kako dobro ali slabo je naše spanje. Vse skupaj pa seveda sestaviti v množico takšnih in drugačnih »športnih programov«, nekatere pa vse te podatke tudi povežejo s priljubljenimi športnimi aplikacijami, kot je, denimo, Strava. Od »pametnosti« so v resnici ostale le možnost nameščanja bolj ali manj omejenih aplikacij (omejenih predvsem zaradi majhnega zaslona, seveda), možnost prikazovanja opozoril iz pametnega telefona (in zelo omejene možnosti odgovarjanja nanje), možnost predvajanja glasbe in – možnost telefoniranja.

Pa bodi konec uvoda, poglejmo, kaj danes zmoreta najmočnejši uri iz obeh »Neapple« taborov.

Huawei Watch GT 3

Huawei so na področju pametnih telefonov Američani dokončno pokopali, na področju ur pa seveda ne. Kot rečeno, Google tukaj z Androidom nima svoje običajne moči, ki bi jo lahko ameriške oblasti izrabile. Ura Watch GT 3 je zato odlična.

Predvsem po strojni plati. Preizkusili smo večji model (46 mm), ki ima res čudovit in velik zaslon OLED, dovolj močan procesor, da je delovanje popolnoma zvezno in mehko, hkrati pa dovolj veliko baterijo, da po naših izkušnjah zdrži okoli 10 dni oziroma pet, če vklopimo zaslon za stalno (always on). Uporaba beleženja GPS ta čas seveda skrajša, toda celodnevne športne dogodke zmore brez težav. Ura ima tudi tipala, ki delujejo odlično. Merjenje srčnega utripa lahko deluje neprestano in je po naših izkušnjah zelo natančno, enako lahko sproti in vedno beleži tudi nasičenost krvi s kisikom. Tudi tipalo, ki poskrbi, da se ura vklopi, ko obrnemo roko k sebi, deluje v vsaj 90 odstotkih primerov. GPS satelite najde hitro, odlična je tudi »zvočna« povezava bluetooth, ki omogoča pogovor s kličočim kar prek ure, če telefona nimamo ravno pri roki. Med testom smo se kar nekajkrat tako po »bondovsko« pogovarjali brez vsakršnih težav.

Upravljanje ure poteka prek odlično izvedenega zaslona na dotik, po potrebi pa lahko uporabimo tudi vrtljivo tipko (t. i. crown). Ura je (vsaj model, ki smo ga preizkusili) kovinska, z odličnim kovinskim paščkom, ki ga lahko hitro skrajšamo ali podaljšamo, odvisno od obsega roke.

Manj smo bili zadovoljni s programskim delom ure. Za začetek, malce smo še vedno odvisni od programske opreme na telefonu, in če nimamo telefona Huawei, se bo treba za nameščanje osrednje aplikacije Huawei Health malce »hekersko« potruditi. Sicer je na voljo tudi v Googlovi trgovini Play, vendar ne zadnja različica, ki deluje s to uro; to bo treba namestiti prek spletne povezave APK, pred tem pa telefonu ukazati, naj dovoli nameščanje iz »nevarnih« spletnih povezav. Dalje, za nameščanje aplikacij na telefon je na voljo izbor iz trgovine Huawei App Gallery (nameščanje bo enako, prek spletne povezave do datoteke .APK), ki ni ravno bogat. Toda prav, res je, večinoma bosta tako in tako zadoščala programje, ki je že nameščeno, in res odlično izvedeno posredovanje obvestil iz telefona. Telefonska aplikacija Huawei Health poskrbi, da ura prikaže vsa obvestila, če to želimo. Le nekaj težav ima z emotikoni, ki jih ne prikazuje, kar je škoda. Odgovarjanje na obvestila (denimo SMS) ni predvideno, programske tipkovnice ura nima. Kar je pravzaprav povsem v redu, saj bi bilo tovrstno početje (ki ga, denimo, dopušča Samsung) res nerodno in mukotrpno početje. Med obvestila seveda sodijo tudi tista, ki jih na telefonu prikazujejo Googlovi Zemljevidi, zato je v resnici dovolj dobro izvedena tudi pomoč pri navigaciji. Ali pa namestimo aplikacijo Petal Maps, ki deluje neposredno na telefonu (in tam Zemljevidom seveda ni konkurenčna).

Resni športniki (pa tudi »športniki«) bodo pri tej uri v resnici pogrešali le povezovanje z drugimi ekosistemi. Res se je treba, denimo, potruditi, če želimo zabeležene kolesarske ali tekaške ture prenesti v aplikacijo Strava, pa še to bo najbolj zagotovo naredil vsakokratni ročni izvoz sledi. Da bi sledi samodejno »padale« v priljubljeno aplikacijo Komoot, je samo pobožna želja. In tako naprej. Prav škoda, da pri Huaweiju menijo, da bodo vsi njihovi kupci zadovoljni s sicer preglednimi beležkami in z grafikoni v aplikaciji Huawei Health. Kajti ne, nekateri ne bodo, ti bodo raje kupili izdelek Garmina, Polarja, Suunta ali Samsunga …

Beleženje srčnega utripa z uro Huawei Watch GT 3 je zelo natančno.

Samsung Galaxy Watch 4 Classic

Pri Samsungovi uri morda raje začnimo tam, kjer smo pri Huaweiju nehali, pri programski opremi, torej. Ura teče z najnovejšim operacijskim sistemom Wear OS. Kako, ali nismo rekli, da Samsung uporablja Tizen? Da, do lanskega leta, ko sta Google in Samsung sklenila zavezništvo in iz Tizena in Weara naredila Wear OS 3.

Zadnje pomeni, da je zanjo na voljo neprimerno več aplikacij, tudi tistih, ki jih je spisal Google. Denimo pravi »urni« Google Zemljevidi. V praksi pa bistvenih razlik v resnici ni, kajti obvestilo, kdaj zaviti, ki ga pošlje telefon, je v resnici skorajda enako uporabno kot slikica zavoja, ki ga prikaže aplikacija, ki teče neposredno na uri. Le malce lepša je, s prsti pa je mogoče zemljevid tudi nekoliko premikati, česar pri obvestilu ne moremo.

Veliko boljša je tudi povezljivost z drugimi ekosistemi – Samsung je, denimo, dovolj pomemben, da Strava najde telefonsko aplikacijo Gear, ki skrbi za povezavo z uro in uredi samodejne prenose zabeleženih sledi. Enako smo opazili tudi pri aplikaciji Komoot.

Po drugi strani je ura strojno gledano veliko slabša kot Huaweijeva. Zaslon je slabši in ne sega lepo do roba, predvsem pa je zmogljivost baterije sramotno slaba. Kar težko verjamemo, da je Samsung v svojo najmočnejšo uro vgradil baterijo, ki zdrži le uboga dva dneva oziroma en sam dan, če je zaslon stalno vklopljen. In to brez kakršnegakoli beleženja gibanja z GPS! Žalostno. Tudi polnjenje tako majhne baterije ni hitro, kot bi morda menili – za napolnitev od 0 do 100 odstotkov potrebuje kar dve debeli uri.

Ura (za zdaj?) ne deluje s telefoni iPhone, napredno beleženje EKG in krvnega tlaka pa le, če imamo telefon Samsung. Beleženje srčnega utripa in nasičenosti krvi s kisikom je bilo med našim testom precej nezanesljivo – večkrat smo iz grafikona v telefonski aplikaciji Gear prebrali, da je srce opravilo 200 udarcev na minuto (pa je zgoraj podpisani pri svojih 53 letih še vedno živ …), da o neenakomernih skokih SpO2 niti ne govorimo. Pa o nezanesljivem beleženju obrata roke, ki naj bi vklopil zaslon, tudi ne. Tudi telefonski pogovor z uro je bil deležen kar nekaj motenj … No, vsaj upravljanje ure je odlično, prek vrtljivega obročka zaslona ali pa zaslona, ki je občutljiv na dotik.

Žal je videti, da Samsung v izdelavo ur ne vlaga niti delca energije, ki jo v svoje vrhunske telefone …

Samsungova tipala občasno »zbezljajo«.

Huawei Watch GT 3

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: 46 – mm s kovinskim paščkom 350 EUR, z gumijastim 279 EUR; 42 mm – s kovinskim paščkom 319 EUR, z usnjenim 279 EUR

Za: Odlična ura!

Proti: Ura, ki se slabo povezuje z zunanjim programskim svetom.

Samsung Galaxy Watch 4 Classic

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: 46 mm – 360 EUR, 42 mm – 315 EUR

Za: Zelo dobra povezljivost z zunanjim programskim svetom.

Proti: Sramotno majhna in šibka baterija.