Objavljeno: 26.6.2013 | Avtor: Boris Šavc | Monitor Julij-avgust 2013

Tehnologija ubija romantiko

Tehnologija ubija romantiko

Svet je s tehnologijo prijaznejši, učinkovitejši in bolj povezan. Žal je zaradi tehnologije obenem vse usmerjeno, predvidljivo in brez duše. Če je nekoč oče šel v trgovino po nov dežnik, srečal mladostno ljubezen in se vrnil čez tri dni z domišljeno zgodbo, ki je mater prepričala o njegovem trpljenju, ko je bil ves čas v skrbeh, kaj si misli žena, medtem ko se je njemu pokvaril avto/je moral na nepričakovano nujno službeno pot/je pomagal prijatelju v nesreči, bi ga danes pred vrati čakali kovčki in niti Shakespeare mu ne bi mogel spisati odrešitve.

Pred leti, ko sem služboval na Malti kot turistični vodnik, je bilo tam še veliko romantike. Izgubljali smo se po ulicah, polnih zgodovine, saj ni bilo satelitske navigacije, ki bi nas pripeljala do iskanega hotela (na desni). Ostrili smo jezike na spoznavnih uricah pred nabitimi avlami, ker je bil to edini stik z našimi gosti, ki niso imeli mobilnih telefonov, na hotelske pa se navadno niso odzivali. Prav tako smo zlahka napolnili avtobuse za dodatne izlete, čeprav so malteški vozniki na dober dan zamujali vsaj uro ali več. Ljudje so nas vedno čakali (in dočakali). V času mobilnih telefonov zamudnikov na štiridesetih stopinjah vročega sonca najbrž ne čaka nihče več.

Spominjam se dekleta, s katero sva se spoznala nekega večera v Pacevillu. Ob pogledu nanjo so mi bile takoj jasne vse tiste formule iz osnovnošolske kemije, ki so me naenkrat nezemeljsko vlekle k njej. Na srečo sta bila najina magneta nasprotnoimenskih polov, sila je bila obojestranska. Noči je bilo prehitro konec, a se mi je nekoč zdelo, da ni bilo lokala, v katerem ne bi obiskala kakšnega skritega kotička. Ker takrat še ni bilo mobilnih telefonov, elektronske pošte, neposrednega sporočanja ali Facebooka, sva se ob slovesu dogovorila, kot je bilo takrat v navadi. Srečava se zopet naslednji večer na istem mestu. Namesto najlepše ljubezenske zgodbe je sledila katastrofa. Nekemu gostu se je razlil slepič in nič kaj romantični naslednji večer sem preživel skupaj z njim v bolnišnici. Dekle z najlepšimi očmi sem naslednja dva tedna iskal z rutinskim podoživljanjem skupne noči. Našel sem jo in bilo je čarobno. Nisem prepričan, da bi se najina zgodba odvila z isto magijo, če bi mi dekle z modrimi očmi na prvi večer lahko zaupalo številko mobilnega telefona. Ali, še huje, svoj elektronski naslov.   

Čarovnije danes ni več, so le še triki. Pred zmenkom je obvezen obisk izbranega iskalnika ali družabnega omrežja, kjer v trenutku pridobimo informacije o osebi poželenja, za kar smo včasih potrebovali vsaj tri srečanja. Trdim, da brez osvajanja v živo in ovir, ki jih današnja tehnologija kratko malo preskoči, ni ognjemeta. Kot svet ne bo nikoli več videl novih Beatlesov, bo mlajša generacija prikrajšana za mojo romanco. Čeprav je danes ravno toliko nadarjenih glasbenikov in mladež prav tako dovzetna za globlja čustva. Instanten svet, prežet s tehnologijo, nam oboje onemogoča.

Mladež se obremenjuje s podrobnostmi, ob katere se včasih ne bi niti obregnili. Pomembni so statusi. Poznam primer, ko je bivše dekle od fanta zahtevalo, da si naredi nov uporabniški račun na Facebooku. Ni je skrbelo, kaj bo z njim, zaradi česa jo je pustil, temveč zgolj »prijatelji«, ki so imeli dostop do njunih informacij. Priljubljeni način komunikacije so sporočila SMS. Nihče se ne zna več pogovarjati. Ne bi verjel, če ne bi poznal primera iz bližine. Par se je nekajkrat sestal, a kljub nedvomni medsebojni privlačnosti ni prišlo niti do poljuba. Po nekaj vročih sporočilih, ki jih je kljub vsemu lažje napisati, kot povedati v obraz, so obleke same letele z njiju. Zaradi tehnologije prihaja do prepirov. Včasih na zmenke nismo zamujali, saj nam ni prišlo na pamet, da bi pet minut pred dogovorjenim časom poklicali prijateljico in ji rekli, da bomo pozni. Danes je zamujanje ljudski šport. Niti zaljubljenemu fantu se ne zdi narobe, če ga izbranka počaka tistih deset minut.

Boljše polovice redno zahtevajo gesla predala elektronske pošte in drugih načinov komunikacije. Zakaj si jih ne bi zaupali, če nimamo česa skrivati? Premalo zasebnosti privede do neutemeljenih izbruhov ljubosumja. Tehnologija sporočanje včasih celo preveč olajša, zato prihaja do napačno poslanih sporočil, ki jih je teže »popraviti«, kot skriti zasačeno roko v medu. Poleg naštetega je novodobna romantika z neposrednim sporočanjem pridobila še eno dimenzijo. Sogovornik je ves čas na tekočem o dogajanju na drugi strani.

»Zakaj se mi nisi javila včeraj, ko sem ti pisal?«

»Šele danes sem videla tvoje sporočilo.«

»A res? Čudno, da v WhatsApp piše, da si ga prebrala že včeraj.«

Morda sem že star, ali vsaj staromoden, kljub temu da se trudim biti v koraku s časom. Tudi sam rad napišem sporočilo ali dve. S prijatelji(cami) na Malti bržčas ne bi bili v stiku še danes, če ne bi bilo tehnologije. Bi pa se precej več videli! Mladeži ne obsojam. Ljudje smo pač sprogramirani tako, da vedno uberemo lažjo pot. Priznavam, da je dvorjenje ob pomoči sodobne tehnologije lažje, hitrejše in bolj priročno. Priročno da, a daleč od Romance v Seattlu.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

0dAqUiHKe3c

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji