Svoboda izbire
Na tokratnih nenehnih preizkusih smo preizkusili tri servirne pladnje in en telefon. Ali, če gledam s stališča našega urednika (in tudi Anžeta, ki sicer veliko piše o telefonih), tri telefone in eno majhno igračo. Obe stališči sta legitimni, kot bi rekel Anže.
V zadnjih letih so namreč telefoni rasli podobno kot avtomobili v zadnjih desetletjih. Trenutno je »sprejemljiva« velikost zaslona nekje med pet in pet in pol palci, vse, kar je manjšega, velja za skorajda premajhno.
Posledica tega prehoda k velikim telefonom pa je slabša izbira manjših modelov, takih, ki jih lahko uporabljamo z eno roko, a imajo kljub temu zmogljivo strojno opremo. V androidnem taboru so bili majhni telefoni hkrati tudi podhranjeni, Apple je še vztrajal, a zadnji dve leti le še s starimi modeli (konkretno z modelom 5S).
Zaradi tega tudi pozdravljam novi iPhone SE. Končno so predstavili res zmogljiv telefon v majhnem, priročnem ohišju. Res ima tudi slabosti, predvsem v osnovni sestavi le 16 GB prostora (to je v praksi sicer 12 GB) in visoko ceno, a kljub temu. Tudi za tiste, ki imajo raje androidne telefone, je novi iPhone dobra novica, saj si upam staviti, da bomo v naslednjem letu doživeli vsaj par podobnih naprav iz robotskega tabora.
Naš urednik pravi, da se je treba na velike telefone pač navaditi, a po mojem je svoboda izbire kljub vsemu koristna. Tako kot nekaterim ni živeti brez vsaj dveh računalniških monitorjev, drugi pa vse počnejo na dvanajstpalčnem prenosniku, si lahko tudi pri telefonih (in tablicah) izberemo najboljšo velikost glede na želje in potrebe.
Si pa mislim, da bi lahko imeli izdelovalci težave zaradi prepričanja uporabnikov, da so manjši telefoni načeloma slabši. Saj ne, da bi bili (sploh z dobro strojno opremo), a zadnja leta so podjetja sama igrala na karto »večje je boljše«. Upam, da se bodo podjetja dejansko potrudila, ne pa le slepo sledila Applovim potezam.
Smo pa ravno pri zaključevanju tokratne številke opazili še en zanimiv trend, konkretno pri telefonu Xiaomi Mi 3. To je na papirju zanimiv telefon z dobrimi specifikacijami, ki spominja na telefone drugih, manj znanih kitajskih izdelovalcev. Kar nekaj teh smo preizkusili v prejšnji številki, kjer smo kot dobrega (z določenimi omejitvami) omenili model podjetja LeTV. Xiaomijev prinaša novo zamisel, za katero upamo, da se ne bo prijela – oglase v samem operacijskem sistemu, konkretno na zaslonu ob zaklenjenem telefonu (lock screen).
Morda je to spet stvar svobode izbire – bi imeli cenejši telefon, če bi vam ob neuporabi na zaslonu vrtel reklame? Kljub temu menim, da je vsak resen poizkus s čim novim (sem štejem tudi Blackberryjev Priv s fizično tipkovnico) koristen za trg in industrijo, četudi ni nujno koristen za podjetja, ki poizkušajo.
