Objavljeno: 18.12.2006 17:57 | Avtor: Grega Šimenc | Monitor December 2006

Spletna televizija, ki deluje

Večina uporabnikov interneta pozna omrežja vsak z vsakim (peer to peer, P2P) kot način izmenjave takih in drugačnih (ne)legalnih datotek med uporabniki. Pri tem vsak računalnik, povezan v tako omrežje, skrbi za sprejem in oddajanje podatkov med uporabniki. Sistem pa je možno izkoristiti tudi za prenos drugih vrst vsebin, npr. televizijskih programov.

Kakovost prikazane slike seveda ni primerljiva s "pravo" televizijo.

Sistem televizije vsak z vsakim podjetja TVU networks počne natančno to. Sestavljata ga dva programa. Prvi je program TVU Broadcast, ki skrbi za oddajo signala v internet, ki ga poprej zajame prek ustrezne kartice za zajemanje tv signala (t. i. TV tuner, bodisi za vgradnjo v računalnik ali za priklop prek USB). Za distribucijo našega programa nato skrbijo vsi gledalci tistega programa. To pomeni, da zahteve po potrebni pasovni širini od uporabnika proti internetu (upload) niso tako velike, kot bi bile sicer. Pri TVU priporočajo, da je hitrost nekje 4-10× pasovne širine video posnetka. Za primerjavo: če bi uporabili običajen način distribucije strežnik - uporabnik, bi naš program lahko hkrati spremljalo le npr. deset uporabnikov, odvisno pač od razpoložljive pasovne širine. Pri načinu distribucije P2P pa se z večanjem števila gledalcev veča tudi "masa" razpoložljive pasovne širine pri posameznem programu in tako omejitve števila hkratnih gledalcev praktično ni.

Drugi program je predvajalnik, imenovan TVU Player. Naloga na pogled precej špartanskega programa je prikaz vseh trenutno razpoložljivih programov P2P ter predvajanje izbranega. Drugih možnosti pravzaprav ni, razen izbire velikosti okna za predvajanje, ki ga lahko raztegnemo tudi čez ves zaslon. Program teče v ozadju tudi takrat, kadar ne spremljamo televizije; takrat skrbi za "hranjenje" drugih gledalcev z našo pasovno širino. No, s klikom ikone v opravilni vrstici desno spodaj ga lahko vseeno ugasnemo.

Kakovost predvajanja programov je odvisna od številnih dejavnikov. Večina razpoložljivih programov je oddajana s hitrostjo približno pol megabita (512 Kb/s) - hitrost, ki sama po sebi ne zagotavlja pretirano dobre kakovosti zvoka in predvsem slike. Ogled vsebin brez zatikanja in drugih neprijetnosti pa je odvisen še od drugih razmer v omrežju: števila gledalcev in njihovega razmerja prenosa dol/gor, zakasnitve itd. Ker gre za predvajanje v živo, paketi s podatki (sliko in zvokom) ne smejo zamujati več kot zgolj nekaj sekund, sicer njihova vsebina hitro postane neaktualna.

Programska shema obsega kar nekaj programov, ki jih naši kabelski operaterji ne ponujajo; omenimo ameriška športna programa ESPN in ESPN2 in nekatere zabavne programe: FOX, NBC, Comedy Central itn. Največ programov sicer izvira iz azijskih držav, od koder podjetje TVU networks tudi izvira. Programska shema se kar pogosto spreminja; ko smo se prvič srečali s programom, smo še lahko spremljali program Animal channel, ki ga zdaj ni več na seznamu. Verjetno (zagotovo) gre za težave z avtorskimi pravicami - brezplačno oddajanje programov prek interneta zagotovo ni po volji ne lastnikov ne distributerjev tv programov.

Ogled programov je brezplačen. Sistem smo preizkusili večkrat, ob različnih dnevih in urah, in nismo opazili večjih razlik v delovanju glede na čas. Gledali smo večino zanimivejših programov in bili z videnim povečini zadovoljni. Še največji očitek leti na čas, ki preteče od trenutka, ko izberemo program, do takrat, ko se prikaže (tekoča) slika - preteče namreč skoraj 30 sekund.

Gre torej za zanimiv koncept, ki ima precejšen potencial, da se razvije v uporabno in povrhu brezplačno storitev. Upamo le, da sistem z morebitno večjo razširjenostjo ne bo trčil ob težave z avtorskimi pravicami, kar je sicer glede na gonjo filmske in tv industrije proti spletnim piratom bolj ali manj neizbežno.

TVU Broadvastr in TVU Player