SLR digitalno

Objavljeno: 1.9.2005 22:03 | Avtor: Peter Gedei | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: Julij 2005

Digitalni fotoaparati z izmenljivimi objektivi so bili še pred dvema letoma dokaj zapostavljeni predvsem zaradi visokih cen, pa tudi izbor je bil dokaj pičel. Na voljo je bilo skoraj več vrhunskih, a pregrešno dragih izdelkov, kakor takšnih, ki bi bili primerni tudi za nepoklicne fotografe. Šele z oznanitvijo Canonovega modela 300D se je spremenila cenovna dostopnost in kmalu so mu sledila tudi druga podjetja. Danes je na voljo trinajst polprofesionalnih in amaterskih digitalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi, ki se razlikujejo po ceni in zmogljivosti. Prav te fotoaparate smo preizkusili in ocenili.

Vrhunec razvoja digitalnih kompaktnih fotoaparatov je že za nami. Spodnja meja ločljivosti tipala se je premaknila k 3,2 milijona pikam, vgrajeni objektivi so boljši, delovanje je zanesljivejše, pa tudi posnetki so kakovostni in uspešno zadovoljujejo uporabnika. Prihajajoči modeli ne bodo prinesli nič pomembno novega, izboljševala se bo le kakovost izdelka in posnetka, večje ločljivosti od 8 milijonov pik, kolikor jih sedaj nudijo najzmogljivejši modeli, pa tudi niso potrebne.

Dodatne preglavice izdelovalcem povzroča tudi zelo hiter razvoj digitalnih fotoaparatov v prenosnih telefonih, v katera so vgrajena tudi že tipala s sedmimi milijoni pik. Razumljivo je, da se zato usmerjajo na nova tržna področja in eno takšnih je trg digitalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi, kjer vrhunec razvoja še ni dosežen, zanimiv pa je tudi zaradi velike izbire dodatne ponudbe, kot so objektivi in bliskavice, ki jih ponujajo isti izdelovalci.

Zlati Monitor

Digitalne fotoaparate z izmenljivimi objektivi smo razdelili v dva razreda. V nižjem za nezahtevne uporabnike nam je bilo osnovno vodilo cena ter nato rokovanje in kakovost posnetka, medtem ko sta v skupini za zahtevne uporabnike prevladovala predvsem delovanje in kakovost fotoaparata. Kljub dokaj raznoliki ponudbi fotoaparatov je za lastnike objektivov in opreme določenega izdelovalca izbor ustreznega preprost. Več težav z odločitvijo imajo "novopečeni" uporabniki, ki morajo pretehtati med ceno in kakovostjo. Na žalost gre za izdelke, ki niso ravno poceni, ravno tako je tudi vprašljiva dolgotrajnost investicije. Izkušnje sicer kažejo, da so digitalni fotoaparati vzdržljive naprave. Vendar pa z njimi naredimo veliko več posnetkov kot s klasičnimi fotoaparati, kar seveda vpliva na vgrajeno mehaniko. Zavedati se je tudi treba, da ima vsak fotoaparat svoje dobre in slabe lastnosti in da marsikaj še čaka na izboljšave.

Med fotoaparati nižjega razreda podeljujemo zlati Monitor Nikonu D50. Fotoaparat nas je prepričal s kakovostnim ohišjem in odlično ergonomijo, enostavnim rokovanjem, odličnim objektivom in nenazadnje ceno. Nastavljanje digitalnega dela je nezahtevno, na voljo pa je tudi velik izbor vnaprej nastavljenih avtomatik načina slikanja kakor tudi nekaterih digitalnih nastavitev. Nenazadnje gre za hiter fotoaparat z zelo dobrim merilcem svetlobe. Za drugouvrščenega smo izbrali fotoaparat Canon 350D. Čeprav ima zmogljivejše tipalo, pa se nam to za nezahtevnega uporabnika ne zdi bistvena prednost. Največja zamera Canonu gre na račun ohišja, saj je držalo negumirano in zaradi majhnosti slabo leži v roki, priložen pa je tudi slabši objektiv.

V višjem razredu nas je najbolj prepričal Canon Eos 20D. Gre za skorajda vrhunski fotoaparat z odličnim kovinskim ohišjem, zelo zmogljivo elektroniko in širokim izborom nastavitev. Vgrajeno tipalo z ločljivostjo 8 milijonov pik je dovolj kakovostno tudi za najzahtevnejše uporabnike, na preizkusu pa se je izkazal tudi z največjo hitrostjo in obdelavo posnetka. Na žalost je priložen enak Canonov objektiv kakor pri modelu 350D, vendar mislimo, da bodo kupci fotoaparata tega razreda razmišljali le o nakupu ohišja. Izpostavili bi še Minoltin fotoaparat Dynax 7D, ki nas je navdušil s klasičnim pristopom nastavljanja prek gumbov na ohišju. Zelo pohvalen je njegov sistem AntiShake, združljivost s starimi objektivi in nenazadnje zelo velik in kakovosten LCD pregledovalnik.

Pred Canonovim modelom 300D so bila naprodaj običajno samo ohišja fotoaparatov, danes pa so v glavnem na voljo v kompletih z objektivom. Tak priloženi objektiv je praviloma slabše kakovosti, a dovolj zmogljiv za začetne korake, vendar pa izdelovalci pričakujejo, da se bodo sčasoma zahteve fotografa povečale in bo zato pripravljen investirati v novo optiko. Za digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi se ponavadi fotograf odloči zaradi kreativnejšega pristopa k fotografiji. Pri zahtevnejših zvrsteh fotografije, kot so na primer makro, športna ali reporterska, nam digitalni kompaktni fotoaparat tehnično ne zadošča. Potrebni so drugačni pristopi in dodatna oprema.

Digitalni fotoaparati z izmenljivimi objektivi so na trgu prisotni že vse od prve polovice osemdesetih let, v njihov razvoj pa so največ vlagali pri podjetju Kodak, kjer so leta 1991 začeli izdelovati profesionalno serijo DCS. Prvi njihov fotoaparat DCS 100 je bil zgrajen na klasičnem Nikonovem modelu F3, v katerega je bilo vgrajeno tipalo z ločljivostjo 1,3 milijona pik. Tudi poznejši modeli so bili v glavnem zasnovani na Nikonovih ohišjih, uspešno serijo pa so leta 2001 okronali z modelom DCS 760, ki je imel vgrajeno tipalo z ločljivostjo 6 milijonov pik.

Kodak je bil edini izdelovalec digitalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi vse do sredine leta 1999, ko je tudi podjetje Nikon poseglo na ta trg. Model D1 je bil zasnovan na klasičnem Nikonovem ohišju F5 z vgrajenim tipalom z ločljivostjo 2,74 milijona pik, bistvena pa je bila trikratno nižja cena od Kodakovih modelov, ki pa je bila še vedno visokih 5500 dolarjev. Dobrega pol leta pozneje so se zganili tudi pri podjetju Fujifilm z modelom S1 Pro, šele leto po Nikonovem D1 pa tudi pri Canonu s polprofesionalnim Eos D30. Kljub temu da so na trg vstopili pozno, so kmalu zatem izdelali profesionalni model 1D in nato v začetku leta 2002 še Eos D60. V tem letu se je na trgu pojavila tudi Sigma z modelom SD 9, leta 2003 pa so na trg vstopili še Olympus, Pentax in nazadnje Minolta. Lansko leto je bilo za digitalne fotoaparate z izmenljivimi objektivi prelomno, saj so cene začele občutno padati, skoraj vsako podjetje pa lahko poleg zmogljivega modela ponudi tudi cenejšo razli

Profesionalci

Poleg polprofesionalnih fotoaparatov, ki smo jih tokrat preizkušali, so seveda na voljo tudi profesionalni, ali bolje rečeno vrhunski fotoaparati, saj bi lahko med profesionalne fotoaparate pravzaprav šteli tudi marsikateri model iz našega preizkusa.

Presežniki se pojavljajo pri vseh pomembnih in manj pomembnih detajlih, že lega v roki in pogled skozi okular povesta veliko. Vendar pa je, če ne največja, pa vseeno velika razlika v vsaj petkrat višji ceni, ki jo dosegajo vrhunski fotoaparati - okoli milijona tolarjev in več.

Prvi vtis o teh napravah je prav gotovo povezan z velikostjo in težo, saj so večji in brez objektiva tehtajo čez kilogram. Vendar je za to kar nekaj razlogov, ki govorijo v prid vrhunskosti. Za veliko težo je "krivo" kovinsko ohišje, prevlečeno s kakovostno gumo in dodobra zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zaščiteni so tudi gumbi, kjer bi bila največja možnost vstopa vlage ali prahu, s posebnimi objektivi pa se lahko temu izognemo tudi pri stiku bajoneta objektiva in telesa.

Velikokrat je treba fotoaparat obrniti tudi v pokončen položaj, zato je spodnji del odebeljen, na njem pa so podvojeni najpomembnejši gumbi in sprožilec. V notranjosti spodnjega dela je zelo zmogljiv akumulator, ki lahko poskrbi za večdnevno fotografiranje. Vendar pa je kljub velikosti in teži ergonomija fotoaparata odlična in v roki leži prijetno ter je ne utruja, kar je razumljivo, saj razvoj oblikovanja teh fotoaparatov traja že zelo dolgo. Zaman bomo iskali vgrajeno bliskavico, ki za resno delo prav gotovo ni dovolj zmogljiva, namesto nje uporabimo zelo zmogljive zunanje bliskavice, ki jih pritrdimo na sanke na vrhu fotoaparata.

Rokovanje je kljub močno razširjenim funkcijam enostavno in se ga fotograf kmalu privadi. Prav gotovo je pomemben velik LCD zaslonček z informacijami o fotografiranju na zgornji strani, kakor tudi vrhunski LCD pregledovalnik na zadnji strani.

Vnaprej nastavljeni programi tukaj ne pridejo v poštev, tako so na voljo le osnovne avtomatike časa, zaslonke ter kombinacije obeh in seveda ročni način. Ponavadi so na voljo še gumbi za zaklepanje avtofokusa in izmerjene svetlobe, korekcije osvetlitve in bliskavice, izbira načina osvetljevanja z bliskavico ter število zaporednih posnetkov. Nepogrešljivo pa je tudi nastavljanje avtofokusa in načina merjenja. Hitro dostopno nastavljanje terjajo tudi vrednost ISO, temperatura bele in kakovost zapisa, druge nastavitve pa so ponavadi dosegljive prek menujev digitalnega dela. Ta je v primerjavi s polprofesionalnimi fotoaparati zelo obsežen, razširjen z najrazličnejšimi nastavitvami, tudi povsem nepomembnimi. Pri Nikonu D2X je tako prek menujev na voljo kar 90 postavk, nekatere med njimi pa so tudi močno razširjene.

Zelo pomembni razliki sta prav gotovo v hitrosti in zanesljivosti. Čas zaostajanja zaklopa in čas temnenja okularja postajata zanemarljivo majhna, pri Nikonu D2X kar 37 ms in 80 ms, zelo velika pa je tudi hitrost digitalnega dela. Zapis osmih slik na sekundo je že nekaj povsem samoumevnega, prav tako fotografiranje več kakor 30 visokokakovostnih posnetkov zaporedoma ob zmogljivosti zapisa na pomnilniško kartico tudi več kot 8 MB na sekundo. Zanimivo je, da se vrhunska tehnologija seli v polprofesionalni razred, kjer je dostopna po nizki ceni. Canonovi vrhunski modeli s pridom uporabljajo zelo zmogljive procesorje Digic II in prav ta tehnologija je na voljo tudi v njihovem najcenejšem modelu 350D.

Trg vrhunskih fotoaparatov obvladujeta dve podjetji, Nikon in Canon, ki sta že v časih klasične fotografije veljali za velika rivala. Canon je običajno odkrival tehnologijo, medtem ko jo je Nikon izboljševal. Podobno je tudi v digitalni dobi. V vrhu Canonove ponudbe lahko kupimo modela 1D Mark II in 1Ds Mark II, ki se razlikujeta v hitrosti in velikosti tipala, Nikonova ponudba pa je zastopana z modeloma D2X in D2H, katerega bo kmalu nadomestil izboljšani D2Hs. Poleg omenjenih podjetij sta na voljo tudi modela DCS SLR/c in SLR/n podjetja Kodak, ki pa dosegata pičle prodajne rezultate, njun nadaljnji razvoj pa je Kodak že opustil.

Kako deluje digitalni SLR

Digitalni fotoaparati z izmenljivimi objektivi (v nadaljevanju digitalni SLRji) so v primerjavi z digitalnimi kompaktnimi fotoaparati tehnično bolj dovršeni, pomembno vlogo pa igra mehanika. Za kratico SLR se skriva opis Single Lens Reflex (refleksni fotoaparat z enim objektivom), ki opiše način delovanja fotoaparata. Svetloba pada skozi objektiv na polprepustno ogledalce, ki je pritrjeno pod kotom 45 stopinj pred zaklopom fotoaparata. Od tu se svetloba odbije od zrcalca v prizmo in naprej v okular, skozi katerega opazujemo predmet. Izjema je Olympusov E-300, ki ima namesto prizme sistem stekelc.

Ko pritisnemo na sprožilec, se ogledalce dvigne v vodoravni položaj, zaklop se odpre in omogoči svetlobi, da pade na tipalo. Zaklop se potem zapre, ogledalce pa se vrne v prvotni položaj. Prednosti te enostavne tehnologije je več. Z gledanjem skozi okular lahko natančno izostrimo, preverimo globinsko ostrino in se izognemo težavam s paralakso. Pomembno je tudi, da predmet vidimo v celoti, z držo fotoaparata pri obrazu pa smo lahko tudi natančnejši. Vse meritve svetlobe in razdalje prav tako potekajo skozi objektiv (TTL - Through The Lens) in so zato zelo natančne.

Kompaktni ali SLR, to je zdaj vprašanje

Del preizkusa smo namenili tudi primerjavi med kompaktnim digitalnim fotoaparatom in digitalnim fotoaparatom z izmenljivimi objektivi (SLR). Marsikateri fotograf se srečuje z vprašanjem izbire vrste fotoaparata, saj imata vsaka svoje prednosti in slabosti, tako v rokovanju kakor tudi v kakovosti posnetka. Zanimalo nas je predvsem slednje, saj je rokovanje s fotoaparatom zelo subjektivna ocena. Nekaterim je bolj všeč popolna avtomatika, drugim obilje nastavitev, nekomu majhno ohišje za v žep, pa boljša lega v roki.

Za primerjavo smo izbrali zelo dobre fotoaparate s podobno ceno in z enako ločljivostjo tipala (8 milijonov pik) pa tudi podobno velikostjo: Sony F828, Olympus C8080 in Canon 350D. F828 med drugim odlikuje odlični Carl Zeissov objektiv 28-200 mm s svetlobno jakostjo 2,0-2,8, C8080 kompaktno ohišje s prav tako vrhunskim objektivom 28-140 mm in svetlobno jakostjo 2,4-3,5, 350D pa vrhunski elektronski del fotoaparata. Opisali bomo nekatere pomembnejše razlike.

Ohišje - Kompaktni fotoaparati so manjši, lažji in seveda - kompaktni, kar pomeni, da težav s prenašanjem ponavadi ni. To je seveda velika prednost, saj je prenašanje SLRjev z dodatno opremo lahko zelo naporno. Vendar pa je zaradi večjih mer lega fotoaparata v roki dosti boljša, izboljšan je tudi oprijem in nenazadnje natančnost fotografiranja.

Objektiv - Vgrajeni objektivi v kompaktnih fotoaparatih imajo veliko goriščno razdaljo, (Sonyjev ima na primer 7-kratni zum od 28 mm do 200mm), možnost makro posnetkov tudi od razdalje nekaj centimetrov in dobre svetlobne jakosti, medtem ko so objektivi pri SLRjih, ki jih kupimo v kompletu, ponavadi slabše kakovosti in z manjšim razponom. Če želimo večjega, moramo zum objektiv dokupiti, kar pa lahko predstavlja precej velik strošek. Vendar pa so ponavadi najkrajše goriščnice pri kompaktnih fotoaparatih od 35 mm naprej, le nekaj se jih začne pri 28 mm, kar pri SLRjih zaradi možnosti menjave ne predstavlja ovire. Ponavadi so za kompaktne fotoaparate na voljo predleče za večji kot, vendar imajo velika kotna popačenja. Notranjost kompaktnih fotoaparatov je s pritrjenim objektivom zaščitena, kar je zelo pomembno zaradi nesnage in vlage, ki bi lahko umazala tipalo.

LCD pregledovalnik - Pri slikanju s kompaktnim fotoaparatom pravzaprav kar moramo opazovati predmet slikanja na LCD pregledovalniku, saj je kukalo ponavadi majhno, nenatančno in v nekaterih primerih elektronsko. Pri optičnem kukalu moramo računati še na paralakso, saj ne vidimo slike skozi objektiv, ampak skozi lečo blizu objektiva. Največja slabost pregledovalnika pa se pokaže takrat, ko nanj sveti sonce. Pri SLRju zaradi drugačne tehnologije tipala LCD pregledovalnika za ta namen ne moremo uporabljati, zato mora biti pogled skozi kukalo natančen in jasen.

Reakcijski čas - Velika hiba kompaktnih fotoaparatov je reakcijski čas od pritiska na sprožilo do zajema slike. K temu nekaj pripomore avtofokus, za drugo pa sta ponavadi krivi elektronika tipala in avtomatika, saj mora procesor pred zajemom obdelati veliko količino podatkov. Med preizkusom v slabše osvetljenem prostoru z mešano svetlobo je Sony potreboval kar sekundo in pol, medtem ko pri Canonu razen avtofokusa ni bilo zakasnitve.

Šum - Druga velika težava pri kompaktnih fotoaparatih je velik šum pri visokem ISO (ponavadi se močneje izraža že pri vrednosti 400), daljših ekspozicijah in svetlobno zahtevnejših razmerah. Krivec za težavo je tipalo, zaradi svoje velikosti in tehnologije. Nastavljanje vrednosti ISO je pri kompaktnih fotoaparatih okoli 400, pri SLRjih pa tudi do 3200.

Možnost snemanja videa - Dobrodošla lastnost kompaktnih fotoaparatov je snemanje videa, česar SLRji zaradi tehnologije tipala ne omogočajo. Tako je s kompaktnim fotoaparatom na voljo tudi videokamera, pri kateri pa ponavadi zaradi digitalnega zuma ne moremo zumirati. Izjema je Sonyjev F828, pri katerem zumiramo ročno z obročem na objektivu.

Pri preizkusu smo imeli pri vseh treh fotoaparatih enake nastavitve. Pokazalo se je, da so posnetki kompaktnih fotoaparatov pri srednjih nastavitvah videti ostrejši, v detajlih pa je premalo ostrine, kar je zaradi velikosti tipala in celice razumljivo. V posnetkih je pri kompaktnih fotoaparatih v vsakem kanalu modela RGB prisotno veliko šuma, tudi pri ISO 100, veliko več pa smo ga zasledili pri temnejših delih posnetka. Canon tovrstnih težav s šumom ni imel. Najbolje se je izkazal Sonyjev objektiv, z zelo majhno kotno deformacijo in odličnim barvnim zajemom, najslabše pa Canonov objektiv. Vendar pa se zaradi slabšega tipala kompaktnih fotoaparatov v marsikaterem primeru vrhunskost objektiva ne pozna.

Kompaktni fotoaparat bo prišel prav vsakomur, ki bo uporabljal fotoaparat za vsakdanje, tako imenovane "snapshot" posnetke. Majhno ohišje in s tem teža, priročnost, fotografiranje brez razmišljanja, velik zum (predvsem v smeri velike goriščnice), krajše snemanje videa in seveda nizka cena so bistveni aduti kompaktnih fotoaparatov. Kdor bo posnetke pregledoval le prek računalnika ali TV sprejemnika in ne bo izdeloval povečave na papirju formata več kot 13 × 18 cm, se mu ni smiselno ozirati po digitalnih SLRjih. Edino, kar bo moral vzeti v zakup, je zapoznel reakcijski čas, ki bo velikokrat kriv za zamujene trenutke.

Ob bolj kritičnem in kreativnejšem odnosu do fotografije pa bo moral fotograf razmisliti o nakupu digitalnega SLRja. Večje povečave in manjši izseki posnetkov, fotografiranje v težavnejših pogojih, izbor objektivov od ekstremno širokih kotov naprej, dodatni sistemi bliskavic in opreme so vsekakor pomembni razlogi za tako izbiro. Marsikatera zvrst fotografije (na primer makro fotografija) zahteva visoko kakovost opreme, ki jo kompaktni fotoaparati ne zmorejo. Negativni plati digitalnih SLRjev pa sta teža in količina opreme ter visok strošek, ki pa se ponavadi ne konča s prvim nakupom.

Naj za konec še omenimo, da bistvo fotografije ni v opremi, temveč v fotografu, saj lahko ta tudi z najbolj osnovnim kompaktnim fotoaparatom uspe izdelati posnetek, ki ga nekomu, četudi bo oborožen z zadnjimi tehničnimi SLR inovacijami, ne bo nikoli uspelo.

Ohišje

Najbolj "osovražena" dela digitalnega SLRja sta velikost in teža ohišja. Za marsikoga sta to najpomembnejša razloga za nakup kompaktnega fotoaparata, ki ga lahko priročno pospravimo tudi v žep. Trend zmanjševanja teže in velikosti ohišja se je pokazal s prihodom Pentaxovega modela *istD, kateremu se je pozneje pridružil skromnejši *istDs in najnovejši Canon 350D. Vendar pa majhno ohišje ne pripomore vedno k dobri legi fotoaparata v roki, kar se še stopnjuje pri uporabi težjih objektivov, zato se marsikdo raje ozre po večjih in ergonomsko bolje izdelanih.

S težo je seveda drugače. Izdelovalci jo zmanjšujejo tudi na račun materialov ohišja. Zmogljivejši digitalni SLRji so deloma ali povsem izdelani iz magnezijeve zlitine, medtem ko so cenejši plastični, vendar pa je kovinsko ohišje bolj vzdržljivo in odpornejše proti udarcem. Nenazadnje je pri ohišju pomembna tudi gumasta prevleka, zaradi katere je oprijem trden.

Ohišja so načeloma dobro zaščitena pred zunanjimi vplivi, Olympusov E-1 tudi hermetično na stikih, na kar pa je nemogoče vplivati pri stiku ohišja z objektivom. Med menjavo objektivov je notranjost digitalnega SLRja zelo ranljiva, saj sta prah in vlaga veliki nadlogi. Na posnetku se nečistoče na tipalu ponavadi kažejo kot temne pike ali lise. Umazano tipalo je mogoče očistiti s posebnimi čopiči in tekočinami, vendar je treba pri tem ravnati skrajno previdno. Za preprečevanje teh nadlog so pri Olympusu poskrbeli z visokofrekvenčnim tresenjem tipala, ki med vsakim zagonom fotoaparata odstrani prah. Zanimivo rešitev ima tudi Sigmin SD10, ki ima pred notranjostjo ohišja vgrajeno zaščitno stekelce.

Na ohišju je ponavadi kar nekaj gumbov za upravljanje tako s fotografskim kot digitalnim delom fotoaparata. Pri tem je predvsem pomembno, da so gumbi na logičnih mestih in jih med uporabo ne iščemo. Čez nekaj časa se ponavadi načinu dela s fotoaparatom privadimo in nas kakšna nenavadna razporeditev niti ne moti. Pa vendar so posebnosti, kot so nastavljanje ISO, temperature bele in velikosti posnetka prek vrtljivega kolesca na vrhnji strani zelo moteče. Taki manevri nam vzamejo veliko časa, saj moramo po nastavljanju parametrov gumb zavrteti nazaj v želeni način slikanja. LCD zaslonček na vrhu fotoaparata, kjer se izpisujejo informacije o načinu fotografiranja in trenutnih nastavitvah fotoaparata, najdemo le pri zmogljivejših modelih, medtem ko so te informacije pri cenejših na zadnji strani. Izjema je najcenejši Nikonov model D50.

Digitalni "rangefinder"

Epsonov fotoaparat je eden tistih, za katerega ne bi nikoli pričakovali, da ga bo izdelalo ali pa vsaj tržilo pod svojo znamko izrazito računalniško podjetje. Gre namreč za izdelek, katerega ohišje temelji na starejših "rangefinder" fotoaparatih (kakršne so bile prve Leice), ki še tudi v digitalnih časih ostajajo sinonim za vrhunsko mehaniko.

Elektronski del s tipalom so razvili pri podjetju Epson, za razvoj mehanskega in optičnega dela pa so poskrbeli pri podjetju Cosina s svojim "oddelkom" Voigtlander. Modeli Bessa so že približno pet let v samem vrhu fotoaparatov vrste "rangefinder" in primat počasi odvzemajo podjetju Leica. R-D1 je digitalna različica Besse R2. Na voljo je že vse od lanskoletnega marca, vendar težko dobavljiv, saj je količina izdelkov omejena.

Tehnološko se "rangefinder" od drugih fotoaparatov razlikuje po načinu ostrenja. Ostrenje poteka s prekrivanjem dveh slik, ene iz okularja in druge iz bližnjega okenca nad objektivom, ki se prek stekelc odbija v okular. S premikanjem obroča za razdaljo na objektivu se premika tudi stekelce v manjšem okencu in ko se obe sliki v okularju prekrijeta je predmet izostren. Gre za najbolj natančen način ostrenja, velik problem pa predstavljata paralaksa, saj predmeta ne vidimo skozi objektiv, in manjkajoč ogled globinske ostrine. Sicer pa so fotoaparati "rangefinder" izrazito mehanski fotoaparati, na katerih bomo zaman iskali avtomatične načina fotografiranja ali celo svetlomer, da avtofokusa in vgrajene bliskavice sploh ne omenjamo. Vendar pa je pri Epsonu le malce drugače.

Ohišje fotoaparata je popolnoma kovinsko, nanj pa lahko pritrdimo objektive z bajonetom Leica M in L. Na zgornji strani je večnamensko vrtljivo kolesce, preklopnik ostrenja za različne objektive, nenavaden analogni prikazovalnik števila preostalih posnetkov, temperature bele, napolnjenosti baterij in kakovosti zapisa ter kolesce s časi, popravljanjem osvetlitve, avtomatiko zaslonke in vrednostmi ISO. Na desni strani je še malce pretrda ročica za navijanje zaklopa. Na zadnji strani je na voljo zmogljiv LCD pregledovalnik z diagonalo 50,8 mm in ločljivostjo 235.000 pik ter gumbi za upravljanje digitalnega dela. Zelo dovršeno nastavljanje poteka prek vrtljivega kolesca, na žalost pa je dostopanje do nekaterih parametrov dolgotrajno zaradi razvejanosti menujev. Čas fotografiranja lahko nastavimo od 1 sekunde do 1/2000 s, na voljo je tudi čas B, razpon ISO pa je od 200 do 1600. Na voljo je tudi avtomatika zaslonke in popravljanje osvetlitve.

Fotoaparat zapisuje v dveh ločljivostih v formatu JPG in RAW na kartice SecureDigital. Razočaral nas je slab predpomnilnik, ki nam pri zapisovanju v RAW formatu pusti zajeti le dve sliki, nato pa za obdelavo potrebuje kar 3 sekunde do naslednjega proženja. Pri zapisovanju v formatu JPG pa nas ni puščal na cedilu.

V petih korakih lahko nastavljamo ostrino, kontrast, barvno nasičenost in zamik ter zmanjševanje šuma. Ponavadi pride ta nastavitev v poštev pri dolgih ekspozicijah, pri katerih nekatere fotodiode tipala "pregorijo" in se kažejo kot bele pike. Pri Epsonu pa nas je razočaralo, da se "vroče pike" pojavijo tudi pri kratkih ekspozicijah (na primer 1/500) in presvetlitvah v modrem kanalu. Posnetek je drugače fotografsko mehak in barvno natančen, vendar z izrazito digitalnim šumom, ki pa je sprejemljiv do ISO 800.

Seveda pa se moramo vprašati, komu je tak fotoaparat sploh namenjen? Najtežje se bodo zanj ogreli tradicionalisti, težko pa bo prepričal tudi novodobne digitalne navdušence. Težavo vsekakor predstavlja visoka cena, ki postavlja fotoaparat v razred za petičneže. Čeprav gre za izdelek, od katerega se pričakuje tehnološko dovršenost v vseh pogledih, je elektronski del na žalost povprečen, po drugi strani pa gre za prvi digitalni fotoaparat vrste "rangefinder" z vrhunsko mehaniko. Čakamo le še na odgovor podjetja Leice, ki pa je zaradi težav podjetja še nejasen.

Digitalni "rangefinder"

Kaj: "Rangefinder" digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 23,7 × 15,6 mm, CCD, 3:2.

Ločljivosti posnetkov: 3008 × 2000, 2240 × 1488.

Faktor povečave goriščnice: 1,53.

Efektivna ločljivost tipala: 6,0 milijona pik.

Izdeluje: Epson, www.epson.com.

Prodaja: Avtera,

Cena:

Za: Širok izbor izmenljivih objektivov, vrhunska izdelava in mehanika, kakovost posnetka, navigacija po menujih.

Proti: Cena, majhen razpon nastavitve bele, slab predpomnilnik, "vroče pike".

Tipalo

Pri kompaktnih fotoaparatih je poleg pogleda skozi okular na voljo tudi vnaprejšnji ogled posnetka na LCD pregledovalniku. Digitalni SLRji tega ne omogočajo že zaradi spuščenega ogledalca in zaprtega zaklopa, razlikujejo pa se tudi v tehnologiji tipala. V kompaktne fotoaparate so praviloma vgrajena medvrstična tipala (Interline Sensor), pri katerih ne potrebujemo zaklopa, saj njihovo zajemanje svetlobe upravlja elektronika. Zaradi tega ima vsaka celica tipala ob strani tudi elektroniko, ki zavzema okoli 70 % prostora, preostali prostor pa je namenjen fotodiodi. Za boljši zajem so zato pred celice postavljene zbirne mikroleče, ki svetlobo tudi pravilneje usmerjajo. Ta tehnologija omogoča kompaktnim fotoaparatom poleg vnaprejšnjega ogleda posnetka tudi snemanje videa. Slaba stran pa sta velik šum in slab detajl. Velikost tipal v kompaktnih fotoaparatih je ponavadi po diagonali 6,6 × 8,8 mm ali 2/3 palca, vgrajena pa so tudi manjša tipala.

V digitalnih SLRjih so vgrajena takoimenovana polna tipala (Full Frame Sensor), ki so okoli trikrat večja. Večje so tudi celice (od 7 do 8 um), katerim ob fotodiodi vgrajena elektronika zavzema okoli 30 % prostora. Zaradi velikosti ponavadi ni vgrajenih dodatnih mikroleč, zato je napaka, imenovana "kromatska aberacija", manjša. Za trajanje zajema svetlobe pri teh tipalih skrbi zaklop in ne elektronika, zato je nemogoče zajeti tudi video posnetek, ne le predhodnega ogleda posnetka. Vendar pa je prednost teh tipal v občutno boljšem posnetku, tako zajemu barv kakor tudi v ostrejšem detajlu.

Vendar pa se tudi tipala v digitalnih SLRjih med seboj razlikujejo, tako po tehnologiji kakor tudi velikosti. Uporabljajo se tipala tehnologij CCD in CMOS, na voljo pa sta tudi dve posebni izpeljanki. Trislojno tipalo vrste CMOS podjetja Foveon, ki je vgrajeno v Sigmin SD 10, z vsako celico zajema celotno informacijo barvnega modela RGB. Pri tem se izogne interpolaciji, s katero te podatke izračunajo druga tipala, ki imajo za vsako celico le eno informacijo barvnega modela RGB, za končni izračun pa si pomagajo z mrežo filtrov RGBG pred tipalom. Pri tem lahko nastane napaka moire, kar pa pri Foveonu ni mogoče. Drugo posebno tipalo je na voljo pri podjetju FujiFilm. Najnovejša generacija tipala vrste CCD vsebuje dve vrsti fotodiod v tipalu, S kot večjo, osmerokotno fotodiodo in R kot manjšo, ki se nahaja v praznem prostoru med fotodiodami S. Fotodioda S je zadolžena za zajemanje slike v običajnem dinamičnem razponu, medtem ko fotodioda R zajema nižjega. Pri očitnejših presvetlitvah, na primer belih tkaninah, fotoaparat presvetljeni del kompenzira s podatki iz fotodiode R in ustvari primerno osvetlitev tkanine, čeprav bi ta morala biti presvetljena. Pri polnem načinu tipalo zajame 12,9 milijona pik, kar doseže z dodatno interpolacijo. Tipalo omogoča tudi prikaz slike prek LCD zaslona. V tem primeru se stekelce v fotoaparatu dvigne, kar onemogoči gledanje skozi kukalo, sliko pa zajemajo fotodiode R.

Tipala v digitalnih SLRjih merijo okoli 23 × 15 mm, izjema je tipalo v Olympusovih izdelkih z diagonalo 4/3 palca (18 × 13,5 mm) in Sigmino z 20,7 × 13,8 mm. Zaradi lažjega razumevanja in poenotenja goriščnic objektivov se ponavadi vse goriščnice pretvarjajo v ekvivalent Leica formata, saj ima vsako tipalo zaradi velikosti različen faktor povečave goriščnice. Pri Nikonu, Fujiju, Minolti in Pentaxu je faktor 1,5, pri Canonu 1,6, pri Sigmi 1,7 in pri Olympusu 2,0. Tako ima na primer Nikonov zoom objektiv 28-70 mm v Leica formatu goriščnico 32-105 mm.

Obdelava in zapisovanje podatkov

Zelo pomembno vlogo pri digitalnih SLRjih imata obdelava in hitro zapisovanje na pomnilniško kartico. Še pred nekaj leti je bila velika hitrost rezervirana le za vrhunske fotoaparate, danes pa se vrhunska tehnologija seli tudi v polprofesionalni in amaterski razred. Starejši fotoaparati omogočajo fotografiranje s hitrostjo okoli dveh posnetkov na sekundo, medtem ko lahko z najzmogljivejšimi delamo tudi po pet posnetkov na sekundo. Canonu 20D uspe pri takšni hitrosti poslikati kar 23 slik zaporedno, za kar poskrbita procesor Digic II, uporabljen pri vrhunskih fotoaparatih, in velik predpomnilnik.

Odprtost zaslonke opazno vpliva na kotno ostrino.

Digitalni SLRji za boljšo pretvorbo podatkov iz tipala uporabljajo tudi zmogljivejše analogno digitalne pretvornike, ki so praviloma 12-bitni. Obdelane podatke digitalni SLR zapiše na pomnilniško kartico. Ponavadi so to kartice CompactFlash pa tudi SecureDigital pri Pentaxu *istDs in Nikonu D50. Tudi zapisovanje postaja čedalje hitrejše in dosega že precej večje vrednosti od začetnih 1 MB na sekundo - tudi 5 MB na sekundo. Seveda je hitrost zapisovanja zelo odvisna tudi od vrste in zmogljivosti kartice. Največje hitrosti dosežemo s karticami zadnje generacije, kakršne so na primer Sandisk Extreme III.

Objektivi in dodatna oprema

Prednost - in pravzaprav bistvo - digitalnih SLRjev je v širokem izboru objektivov in dodatne opreme, kamor sodijo predvsem bliskavice in oprema za makrofotografijo. Vsak izdelovalec poleg fotoaparata ponuja tudi izbor lastnih objektivov, izjema je le podjetje Fujifilm, ki uporablja Nikonove objektive. Pri nekaterih je izbor večji, pri drugih manjši, razlikujejo pa se tudi po kakovosti.

Primerjava vrhunskega Canonovega objektiva in priloženega objektiva. Primerjali smo Canonov priloženi objektiv 18-55 mm 1:3,5-5,6 pri goriščnici 18 mm s Canonovim objektivom 20-35 mm 1:2,8 L pri goriščnici 20 mm. Slikali smo z zaslonko 5,6. Slaba ostrina, deformacija in "kromatska aberacija" je pri priloženem objektivu v kotih opazna, v sredini posnetka pa razlik praktično ni.

Veliko fotografov si je že v času klasične fotografije nakupilo objektive in tega so se izdelovalci pri načrtovanju digitalnih SLRjev tudi zavedali ter poskrbeli za pravilno delovanje. Tako si bodo lastniki Canonovih objektivov najverjetneje kupili Canonov digitalni fotoaparat, še posebej, če gre za zbirko zelo kakovostnih in raznovrstnih objektivov. In podobno pri drugih znamkah. Izjemi sta pri tem Olympusova fotoaparata, saj so se pri Olympusu v povezavi s Kodakom odločili za popolnoma nov standard, 4/3. Ta temelji na manjšem tipalu in novem bajonetu, zato je bilo treba izdelati tudi nove objektive. Stari Zuikovi objektivi pa vendarle niso za v smeti, saj je zanje na voljo adapter.

Primerjava vrhunskega Nikonovega objektiva in priloženega objektiva. Zelo dobro pa se je na preizkusu odrezal Nikonov priloženi objektiv 18-70 mm 1:3,5-4,5. Primerjali smo ga s profesionalnim objektivom 17-35 mm 1:2,8 D, prav tako pri zaslonki 5,6. V primerjavi s Canonovim je Nikonov priloženi objektiv zelo kakovosten z neznatnimi kotnimi deformacijami ter malenkost slabšo ostrino od profesionalnega objektiva.

Najmanj razlik v kakovosti objektivov je pri srednjih vrednostih zaslonke, kjer tudi najbolje delujejo, medtem ko se pri popolnoma odprti ali zaprti pokažejo nepravilnosti. Te se največkrat kažejo v kotnih nepravilnostih in ukrivljenjih ter ostrini in barvnem zajemu, pri popolnoma odprti zaslonki pa lahko objektiv tudi "vinjetira" (neenakomerno osvetljuje na robovih). Najslabše se je pri odprti zaslonki in najširšem kotu odrezal Canonov objektiv, vendar pa je bil že pri zaslonki 5,6 posnetek občutno boljši. Investicija v boljši in dražji objektiv se splača le zahtevnejšemu fotografu, kdor pa se s fotografijo srečuje poredkoma, mu bo kakovost priloženega objektiva povsem zadoščala.

Največjo ponudbo objektivov ponujata Canon in Nikon. Oba tudi izdelujeta objektive s stabilizacijo slike, kar pride zelo prav pri teleobjektivih. Ti objektivi so praviloma zelo dragi, zato je tehnologija antishake, ki so jo predstavili pri Minolti, zelo zanimiva. Sistem deluje tako, da zaznava premike fotoaparata s posebnimi tipali, nameščenimi ob svetlobnem tipalu. Ob tresenju skuša fotoaparat s premikanjem svetlobnega tipala v nasprotno smer umiriti posnetek. Prednost te tehnologije je v vgrajeni stabilizaciji slike v samem fotoaparatu, zato je na voljo tudi s starimi Minoltinimi objektivi. Prav gotovo bo podobna tehnologija v bližnji prihodnosti na voljo tudi pri drugih izdelovalcih.

Poleg objektivov so na voljo tudi dodatne bliskavice. Vsi preizkušeni modeli, razen Olympusovega E-1, imajo bliskavico že vgrajeno. Te bliskavice ponavadi zadoščajo za fotografiranja do nekaj metrov daleč, za bolj oddaljene predmete pa moramo bliskavico dokupiti, kar pa je na žalost kar velik strošek. Bliskavica moč bliska uravnava z meritvijo svetlobe skozi fotoaparat (TTL), hkrati pa se mora prilagajati različnim načinom dosvetljenja. Najnovejši načini merjenja pa si poleg TTL merjenja pomagajo tudi z informacijo oddaljenosti od predmeta, ki ga dosvetljujejo, vendar le z objektivi, ki takšno informacijo tudi nudijo. TTL merjenje je priročno tudi pri makro fotografiji, kjer se avtomatika bliskavice ne more optimalno odrezati.

Kako smo preizkušali

Digitalni fotoaparati z izmenljivimi objektivi so zelo razširljive naprave, namenjene predvsem kreativnejšim uporabnikom. Pred časom je veljalo kupiti le fotoaparat brez objektiva in šele pozneje investirati v optiko, ki bi ustrezala potrebam fotografa. Na našem preizkusu pa imeli fotoaparate v kompletu z objektivom, ki bi ločeno stal veliko več. Čeprav takšne objektive spremlja negativen prizvok, češ da so zelo nekakovostni, pa se je med preizkusom izkazalo, da ni tako. Za boljše rezultate pa seveda lahko dokupimo še druge objektive in dodatno opremo, a to je izbor vsakega posameznika.

Vsem fotoaparatom smo nastavitve digitalnega dela poenotili. Kontrast, ostrenje, barvni zamik in barvno nasičenost smo nastavljali v srednjih vrednostih, za barvni model smo izbrali sRGB, posnetke pa smo zapisovali v formatu JPG v maksimalni ločljivosti in v najboljši kakovosti. Težava je nastopila le pri fotoaparatu Sigma SD10, ki zapisuje le v načinu RAW, vendar smo se pri pretvorbi z originalnim programom trudili ohraniti takšne nastavitve, kot so bile pri samem fotografiranju. Zaradi neenotne dostave preizkusnih fotoaparatov nismo mogli fotografirati z vsemi istočasno in smo za referenčno fotografijo lahko uporabili le studijsko. Objekt v studiu smo osvetlili z dvema 1000 W halogenskima žarnicama, ki sta bili postavljeni levo in desno od fotoaparata. Ta je bil pritrjen na stativ v enaki višini kot predmet, s čimer smo se izognili navpični in vodoravni napaki objektiva. Pri vsakem fotoaparatu smo ročno nastavili temperaturo bele ter slikali z avtomatiko zaslonke pri vrednosti 8 ter opravili korekcijo osvetlitve z + 0,7 EV zaradi boljše reprodukcije belih ploskev. Opravili smo več posnetkov z zviševanjem vrednosti ISO, kjer nas je predvsem zanimal šum v sivinskih delih, en posnetek v RAW načinu in posnetek z dolgo ekspozicijo ter vklopljenim samodejnim nastavljanjem temperature bele, kjer smo predmet osvetljevali z neonsko lučjo. Objavljeni izrezi predstavljajo zajem barv, zajem ostrine - torej detajla - in zajem pastelnih barvnih prelivov pri ISO 100 z zgoraj naštetimi vrednostmi.

Nenazadnje pa nas je seveda zanimalo, kako se fotoaparat obnese tudi med običajnim, "družinskim" fotografiranjem v slabših in boljših svetlobnih razmerah, na prostem ali v zaprtem prostoru. V takšnih razmerah se kaj hitro pokažejo odlike in slabosti vsakega fotoaparata, ki pa se jim lahko z različnimi pristopi fotografiranja hitro prilagodimo. Za to je prav gotovo potrebno vsaj osnovno znanje fotografiranja in rokovanja, ki je pri tovrstnih fotoaparatih ključnega pomena, saj so, kot smo že napisali uvodoma, namenjeni kreativnejšim fotografom.

Pri preizkusu smo uporabljali pomnilniške kartice CompactFlash, ki jih je posodilo podjetje Jimtek.

Tabela fotoaparatov

Canon EOS 20D

Canon Eos 20D, naslednik modela 10D, je namenjen zahtevnejšim uporabnikom in predstavlja vrh Canonove ponudbe polprofesionalnega razreda. Že kovinsko ohišje daje občutek dovršenega fotoaparata ter se z ergonomsko obliko odlično prilega roki. Na vrhu fotoaparata je na levi strani gumb za izbiro predhodnih nastavitev, na desni pa velik LCD zaslonček s potrebnimi informacijami o nastavitvah. Zadnja stran je rezervirana za veliko navigacijsko kolesce po elektronskem delu in nekaj običajnih gumbov za menu, predvajanje in podobno. Dodana je še majhna smerna tipka, s katero izbiramo točke ostrenja, premikanje po sliki med pregledovanjem in fino nastavljanje beline.

Priključki so na levi strani pod zaščitno gumo, med njimi je tudi USB 2.0. Ostrenje poteka prek hitrega in zanesljivega 9-točkovnega avtofokusa, ki se dobro izkaže tudi v slabih svetlobnih razmerah, pogrešamo pa merjenje svetlobe s središčno točko. Fotoaparat omogoča pet posnetkov na sekundo v zaporedju do 23 posnetkov, za kar poskrbita tudi zelo močan elektronski del in velika hitrost zapisovanja posnetkov na kartico. S hitrimi karticami je pretok do 5 MB na sekundo. Čas posnetka lahko nastavljamo od 30 s do 1/8000 s, sinhronizacija bliskavice je pri 1/250 s. Pogrešamo večji LCD pregledovalnik, saj je enake velikosti in ločljivosti kakor pri manj zmogljivih modelih.

V fotoaparat je vgrajeno tipalo CMOS z ločljivostjo 8,2 milijona pik in ima kakor vsi Canonovi modeli, namenjeni polprofesionalni rabi, faktor goriščnice 1,6. Za nadzor skrbi procesor Digic II, ki je vgrajen tudi v profesionalna modela 1D MKII in 1Ds MKII. Tipalu so izboljšali odzivnost in vgradili štirikanalno pretočnost, kar omogoča brezskrbno zaporedno fotografiranje. Fotoaparat zapisuje v formatih TIF, JPG in RAW ali kombinaciji po dveh na kartice CompactFlash. Poleg posebnih funkcij, s katerimi lahko nastavimo fotoaparat po meri, lahko nastavljamo tudi kontrast, ostrino, barvno nasičenost in barvni zamik v petih korakih. Zanimivo je tudi fino nastavljanje beline, ki jo nastavljamo grafično in z majhno smerno tipko. Vrednost ISO lahko nastavljamo od 100 do 3200; tudi pri ISO 800 je šum skorajda neopazen.

Fotoaparat poganja litij-ionski akumulator, ki omogoča dolgotrajno fotografiranje, pa tudi vklop fotoaparata je trenuten. Priložen je zelo lahek, a dovolj kakovosten objektiv Canon Zoom EF-S II z goriščnico 18-55 mm in svetlobno jakostjo 3,5-5,6.

Canon EOS 20D

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 22,5 × 15,0 mm, CMOS, 3 : 2.

Faktor povečave goriščnice: 1,6.

Efektivna ločljivost tipala: 8,2 milijona pik.

Izdeluje: Canon, www.canon.com.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11.

Cena: 419.990 tolarjev.

Za: Hitrost, ohišje, kakovost posnetka, ločljivost, skoraj nezaznaven šum pri visokem ISO.

Proti: Ni merjenja s središčno točko, cena.

Canon EOS 300D

Canonov fotoaparat 300D je namenjen manj zahtevnim fotografom in tudi takim, ki šele vstopajo v svet digitalne fotografije. Naprodaj je od septembra 2003 in je z nizko ceno dodobra razburkal trg digitalnih fotoaparatov. Canon je visokokakovostno elektroniko modela Eos 10D ponudil v cenenem plastičnem ohišju, povzetem po klasičnem modelu Eos 300, hkrati pa so posebej za ta fotoaparat izdelali nov, zelo lahek objektiv povprečne kakovosti z oznako 18-35 mm EF-S. Zadnjo lečo objektiva so približali tipalu in po zaslugi tega in tipala, manjšega od formata leica, objektiv ustrezno zmanjšali.

Drža fotoaparata v roki je lahkotna in zaradi gumaste prevleke na držalu tudi prijetna. Upravljanje je enostavno, na zgornji strani je opazen velik gumb z nastavljenimi programi, na zadnji pa LCD zaslonček z gumbi za upravljanje digitalnega dela. Na voljo sta priključka za video in USB 1.1. Fotoaparat uporablja 7-točkovni avtofokus in uspe mu posneti do 2,5 slike na sekundo, zaradi omejitve pomnilnika pa največ štiri zaporedno. Najkrajši čas osvetlitve je 1/4000 s, najdaljši 30 s, na voljo pa je tudi čas B. Sinhronizacija z bliskavico je pri 1/200 s. Za pomoč pri ostrenju v slabših razmerah fotoaparat uporablja vgrajeno bliskavico.

Vgrajeno tipalo CMOS je enako kakor pri modelu 10D, veliko je 22,7 × 15,1 mm in ima ločljivost 6,3 milijona pik, enaka je tudi preostala elektronika, presenetile pa so nas slabe možnosti za nastavljanje digitalnega dela (posebnih funkcij sploh ni) in tudi fotoaparata. Tako je na primer pri nastavitvi različnih fotografskih avtomatik na voljo le ena vrsta avtofokusa in merjenja svetlobe, kar pa nas prav gotovo ne ovira, če se temu prilagodimo. Nastavljamo lahko običajne parametre, ostrino, kontrast, barvno nasičenost in barvni zamik. Vrednosti ISO lahko nastavimo od 100 do 1600, opaznejši šum pa se pojavi pri ISO 800. Fotoaparat slike zapisuje v formatu JPG z različnimi stopnjami stiskanja in v formatu RAW. Posnetke shranjuje na kartice CompactFlash, hitrost zapisovanja pa je okoli 1,5 MB na sekundo. Tehnološka starost fotoaparata pa se pozna tudi pri vklapljanju, saj potrebuje za vklop okoli tri sekunde.

Fotoaparat se napaja iz litij-ionskega akumulatorja, priložen pa je zelo lahek, a dovolj kakovosten objektiv Canon Zoom EF-S I z goriščnico 18-55 mm in s svetlobno jakostjo 3,5-5,6.

Canon EOS 300D

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 22,7 × 15,1 mm, CMOS, 3 : 2.

Faktor povečave goriščnice: 1,6.

Efektivna ločljivost tipala: 6,3 milijona pik.

Izdeluje: Canon, www.canon.com.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11.

Cena: 199.990 tolarjev.

Za: Nizka cena, kakovost posnetka.

Proti: Malo možnosti za nastavljanje digitalnega in fotografskega dela, ohišje, USB 1.1.

Canon EOS 350D

Canon Eos 350D je najnovejši Canonov izdelek, naslednik modela 300D. Fotoaparat je namenjen manj zahtevnim fotografom in tistim, ki se pripravljajo na prehod s kompaktnih fotoaparatov na fotoaparate z izmenljivimi objektivi. Plastično ohišje je občutno manjše kakor pri predhodniku in bo uporabnikom z večjimi rokami lahko povzročalo težave. Roka se hitro utrudi, kar pa je rešljivo z dokupom navpičnega držala z dodatnim akumulatorjem. Seveda pa je manjše ohišje botrovalo manjši teži, tako da je 350D najlažji med preizkušenimi fotoaparati.

Postavitev gumbov je podobna kakor pri predhodniku, večja sprememba je le v prestavitvi gumba za samosprožilec in število zaporednih posnetkov na zadnjo stran. LCD pregledovalnik ostaja enako velik, a z malenkost manjšo ločljivostjo, delno pa je spremenjen LCD zaslonček z informacijami o fotografiranju.

Več razlik je v samem delovanju fotoaparata. Omogoča slikanje s hitrostjo tri slike na sekundo v zaporedju 14 slik (štiri v načinu RAW), hitrejši je reakcijski čas in tudi čas temnenja okularja. Čas posnetka lahko nastavljamo od 30 s do 1/4000 s, enaka ostaja tudi sinhronizacija z bliskavico pri 1/200 s. Merilec svetlobe ostaja enak, kakor tudi avtofokusa, dodana pa je možnost izbire točk ostrenja. Fotoaparat si pri ostrenju lahko pomaga tudi z vgrajeno lučko. Standardni priključki so na levi strani fotoaparata, od katerih velja omeniti USB 2.0.

Tudi pri 350D je vgrajeno tipalo tipa CMOS z ločljivostjo 8 milijonov pik in merami 22,2 mm × 14,8 mm, kar je malenkost manj od predhodnika. Za nadzor skrbi procesor Digic II, ki je tudi glavni "krivec" za hitrejše delovanje fotoaparata in obdelavo posnetkov. Ta poskrbi tudi za boljšo kakovost posnetka, hitrejše zapisovanje na kartico in manjšo porabo energije. Posnetke fotoaparat zapisuje na kartice CompactFlash s hitrostjo več kot 5 MB na sekundo v načinih RAW in JPG ter kombinaciji obeh. Za razliko od modela 300D ima fotoaparat večino nastavitev digitalnega dela "odklenjenih", na voljo pa je tudi devet posebnih funkcij. Kakor je pri Canonovih modelih običajno, lahko nastavljamo ostrino, kontrast, barvno nasičenost in barvni zamik, na voljo pa so tudi filtri za črnobelo fotografiranje in toniranje, kot je na primer sepija. Vrednosti ISO je mogoče nastavljati od 100 do 1600, tudi pri ISO 800 pa je šum le neznaten.

Fotoaparat napaja litij-ionski akumulator, ki je manjši in lažji kakor pri predhodniku. Priložen je zelo lahek, a dovolj kakovosten objektiv Canon Zoom EF-S II z goriščnico 18-55 mm in s svetlobno jakostjo 3,5-5,6.

Canon EOS 350D

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 22,2 × 14,8 mm, CMOS, 3 : 2.

Faktor povečave goriščnice: 1,6.

Efektivna ločljivost tipala: 8,0 milijona pik.

Izdeluje: Canon, www.canon.com.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11.

Cena: 239.990 tolarjev.

Za: Velika ločljivost, kakovost posnetka, nizka cena.

Proti: Ohišje.

Fujifilm FinePix S3 Pro

Fuji FinePix S3 Pro je prav tako kakor njegov predhodnik izdelan na osnovi Nikonovega ohišja F80. Zaradi izboljšanega oprijema kljub malce večji teži odlično leži v roki in ne utruja, dodan pa je tudi sprožilec na spodnji strani ohišja za navpično slikanje. Razporeditev kolesc in gumbov ostaja enaka kakor pri predhodniku, ostalo je tudi nerodno nastavljanje vrednosti ISO in posebnih funkcij na gumbu za izbiranje načina slikanja, kar je zamudno. Na voljo so običajni priključki pa tudi vmesnik firewire, vhod za zunanje upravljanje, fotoaparat pa lahko prožimo tudi z navadnim žičnim prožilom. Ostrenje je odslej na voljo prek pettočkovnega avtofokusa, v težavnejših svetlobnih razmerah pa lahko predmet osvetlimo z vgrajeno lučko. Načeloma se je avtofokus izkazal zadovoljivo, težave z ostrenjem je imel le pri izbiri stranskih avtofokusnih točk. Nastavitev časa ostaja od 30 s do 1/4000 s, B, sinhronizacijo bliskavice pa omogoča pri 1/180 s. LCD zaslonček je večji in ima z 235.000 pikami dvakrat večjo ločljivost, nekaj nastavitev digitalnega dela pa poteka prek manjšega zaslončka nad večjim.

Osrčje digitalnega dela fotoaparata je zdaj izpopolnjeno tipalo SuperCCD SR, ki zajame 6 milijonov pik v navadnem in 12 milijonov v polnem načinu. Dinamični razpon lahko nastavljamo v dveh stopnjah, 100 % in 400 %, na voljo pa sta še dve dodatni predhodni nastavitvi: simulacija filma Velvia, z močno poudarjenimi barvami namenjena pokrajinski fotografiji, in simulacija nevtralnega filma, namenjena portretni in studijski fotografiji. Nastavljamo lahko barvno nasičenost, kontrast in ostrino posnetka. Na voljo je tudi nastavljanje sicer pogostih posebnih funkcij.

Fotoaparat omogoča hitrost 2,5 posnetka na sekundo ter 12 posnetkov v zaporedju, a se to občutno zniža na 1,1 posnetka na sekundo v zaporedju devetih posnetkov z vključenim dodatnim dinamičnim razponom. Ločljivost ISO je nastavljiva v razponu od 100 do 1600, šum je močnejši šele pri največji vrednosti. Fotoaparat posnetke v formatih JPG in RAW zapisuje na dve vrsti kartic, CompactFlash in hitrejšo xD, ne pa na obe hkrati. Hitrost zapisovanja je z okoli 2 MB na sekundo povprečna, med zapisovanjem pa ni mogoče spreminjati nekaterih nastavitev digitalnega dela. Fotoaparatu so dodali tudi možnost prikazovanja slike na LCD zaslonu; motiv lahko opazujemo 30 sekund. V tem času lahko vklopimo dvakratni zum, da lahko motiv bolje izostrimo.

Fotoaparat poganjajo štiri AA baterije v spodnjem delu ohišja. Priložen je kakovosten Nikonov objektiv Nikkor AF-S 18-70 mm ED DX s svetlobno jakostjo 3,5-4,5.

Fujifilm FinePix S3 Pro

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 23,0 × 15,5 mm, SuperCCD SR II, 3 : 2.

Faktor povečave goriščnice: 1,5.

Efektivna ločljivost tipala: 6,45 milijona pik, 12,9 milijona pik SuperCCD SR.

Izdeluje: Fujifilm, www.fujifilm.com.

Prodaja: Image & Information, (01) 586 46 60.

Cena: 569.000 tolarjev.

Za: Velika ločljivost in kakovost posnetka, velik izbor nastavitev posnetka.

Proti: Nastavljanje CSM in ISO na koleščku, možnost le enega posnetka na sekundo pri nepretrganem fotografiranju z vključenim dinamičnim razponom, povprečno zapisovanje na kartico.

Konica Minolta Dynax 7D

Konica Minolta je zadnje podjetje, ki se je lotilo izdelave digitalnega fotoaparata z izmenljivimi objektivi, kar je presenetljivo, saj so v času klasične fotografije zasedali vrh ponudbe skupaj z Nikonom in Canonom.

Ohišje fotoaparata Dynax 7D temelji na klasičnem modelu Dynax 7. Fotoaparat je namenjen predvsem zahtevnejšim uporabnikom. Upravljanje poteka večinoma prek gumbov na ohišju, vendar pa se kljub njihovi obilici delu kmalu privadimo. V roki leži odlično in tudi prijem je zaradi gumastega držala trden in zanesljiv. Na zgornji strani kraljujeta velika vrtljiva gumba, s katerima nastavljamo način slikanja, popravljanje osvetlitve, trojni posnetek in število posnetkov, poleg pa je tudi gumb za nastavitev beline. Na zadnji strani so gumb za izbiro načina merjenja svetlobe, AEL gumb in preklopnik za avtomatsko ostrenje. Z drugimi gumbi na zadnji strani upravljamo digitalni del, v sredini pa kraljuje zelo velik LCD pregledovalnik z ločljivostjo 207.000 pik, na katerem so med drugim izpisane vrednosti, ki jih nastavljamo. Običajne priključke najdemo na levi in desni strani fotoaparata, kjer je tudi USB 2.0. Ostrenje in merilec svetlobe sta se pri fotografiranju odrezala zadovoljivo.

V fotoaparat je vgrajeno tipalo CCD z ločljivostjo 6 milijonov pik in merami 23,5 × 15,7 mm. Posnetke lahko shranjuje v formatu JPG ali RAW in kombinaciji obeh. Zapisuje jih na kartico CompactFlash z odlično hitrostjo okoli 5 MB na sekundo (odvisno od kartice). Čas slikanja lahko nastavimo od 30 s do 1/4000 s, sinhronizacijo bliskavice pa omogoča pri 1/160 s ali pa 1/125 s z vključenim sistemom proti tresljajem. Sistem deluje tako, da tresljaje elektronsko kompenzira s premikanjem svetlobnega tipala. Premike zaznava s posebnimi tipali, sistem pa tako omogoča zmanjševanje tresljajev pri fotografiranju iz roke.

Fotoaparat omogoča fotografiranje treh slik na sekundo, število fotografij v zaporedju pa je odvisno od izbora zapisa. Pri najmanjši ločljivosti jih uspe posneti devetnajst, pri slikanju v načinu RAW pa devet. Nastavljanje digitalnega dela poteka prek štirih skupin menujev, na voljo pa so tudi obširne posebne funkcije. Nastavljamo lahko kontrast, ostrino, barvno nasičenost in barvni zamik v petih korakih, vrednosti ISO pa od 100 do 3200; tudi pri ISO 800 je šum komaj zaznaven.

Fotoaparat se napaja iz zmogljivega litij-ionskega akumulatorja. Priložen je visoko kakovosten objektiv Konica Minolta AF Zoom 17-35 mm (D) s svetlobno jakostjo 2,8-4.

Konica Minolta Dynax 7D

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 23,5 × 15,7, CCD, 3 : 2.

Faktor povečave goriščnice: 1,5.

Efektivna ločljivost tipala: 6,1 milijona pik.

Izdeluje: Konica Minolta, www.konicaminolta.com.

Prodaja: Eurofoto, www.eurofoto.si, (04) 236 64 70.

Cena: 299.990 tolarjev (samo ohišje).

Za: Rokovanje, kakovost posnetka, LCD pregledovalnik.

Proti: Cena.

Nikon D50

Najosnovnejši Nikonov model D50 smo na preizkus dobili nazadnje. Fotoaparat je primeren za najmanj zahtevne uporabnike in tiste, ki se bodo z digitalno fotografijo šele pričeli spoznavati. Kljub temu gre za odlično sestavljen fotoaparat, ki je malenkost manjši od zmogljivejšega D70s, a po zunanjosti skorajda povsem enak. Rokovanje je zelo enostavno in se ga takoj privadimo. Na vrhnji strani sta gumb s vnaprej nastavljenimi avtomatikami in velik LCD zaslonček z informacijo o nastavitvah in načinu fotografiranja. Na zadnji strani so gumbi za upravljanje digitalnega dela in nastavitev ISO, beline in kakovosti posnetka. Za navigacijo po menujih je na voljo solidna smerna tipka. Na levi strani so običajni priključki, med njimi hitri USB 2.0. Ohišje fotoaparata je manjše tudi zaradi vratc reže za pomnilniško kartico, ki se - za razliko od drugih NIkonovih modelov - odpirajo na desni strani.

Avtofokus deluje zanesljivo, možna je tudi izbira avtofokusnih točk. Merilec svetlobe 3D matrix je s 420 segmenti slabši od Nikona D70s, a še vedno zelo dober in svojo nalogo opravlja odlično. Na voljo so vsa tri merjenja, ki pa jih lahko nastavimo le prek menujev in še to ob vključenem detajlnem prikazu. Fotografiramo lahko s časi od 30 s do 1/4000 s, na voljo je tudi čas B, omogoča pa slikanje s hitrostjo 2,5 slike na sekundo v zaporedju 12 slik. Sinhronizacija z bliskavico je pri 1/500 s, vgrajena bliskavica pa je enaka kakor pri D70s.

Tipalo v D50 ima ločljivost 6,1 milijona pik. Fotoaparat zapisuje v formatih JPG, RAW in kombinaciji obeh na pomnilniške kartice SecureDigital. Upravljanje digitalnega dela prek menujev je enostavno, nekaj manj pomembnih nastavljanj pa so tudi ukinili. Nastavljamo pa lahko kontrast, ostrino, barvno nasičenost in barvni zamik, ima pa tudi štiri predhodne nastavitve. Na voljo je tudi 20 posebnih funkcij, ki pa jih moramo pred tem vključiti, saj jih je prvotno le šest.

Baterijski del je tako kakor pri drugih Nikonovih modelih zelo zmogljiv li-ionski akumulator. Fotoaparatu je priložen kakovosten objektiv 18-55 mm 3,5-4,5 G s tihim delovanjem.

Nikon D50

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 23,7 × 15,6, CCD, 3:2.

Faktor povečave goriščnice: 1,5.

Efektivna ločljivost tipala: 6,1 milijona pik.

Izdeluje: Nikon, www.nikon.com

Prodaja: Grafo, (01) 542 17 07.

Cena: 219.990 tolarjev.

Za: Kakovost posnetka, rokovanje, hitrost, cena.

Proti: Nastavljanje načina merjenja svetlobe le prek menijev, manjka predogled globinske ostrine.

Nikon D70s

D70s je izboljšana različica fotoaparata D70, ki ga Nikon izdelal kot odgovor na Canonov 300D, vendar pa po mnogih lastnostih prekaša zmogljivejši model Nikon D100. Ohišje fotoaparata se od predhodnika ne razlikuje. V roki leži odlično, kljub teži enega kilograma (z objektivom) roke ne utruja. Na vrhu sta velik LCD zaslonček z informacijami o načinu fotografiranja in kolesce z vnaprej nastavljenimi avtomatikami. Zadnja stran je namenjena upravljanju digitalnega dela, večji pa je LCD pregledovalnik, kar je edina sprememba na ohišju. Izboljšan je že do sedaj odličen pettočkovni avtofokus, merilec svetlobe pa ostaja enak. Avtomatska nastavitev beline se je izkazala tudi v zahtevnejših svetlobnih razmerah. Običajnim priključkom je dodana tudi možnost priklopa daljinskega sprožilca, na voljo pa je tudi USB 2.0. Čas slikanja lahko nastavljamo od 30 s pa vse do 1/8000 s, sinhronizacijo z bliskavico pa omogoča pri 1/500 s. Z vgrajeno bliskavico lahko zaradi večjega kota dosvetljujemo tudi z 18 mm objektivom.

Tipalo ostaja enako kot pri D70, z ločljivostjo 6,1 milijona pik. Posnetke zapisuje na kartice CompactFlash s hitrostjo okoli 3 MB na sekundo v formatih JPG, RAW in kombinaciji obeh. Hitrost slikanja je tri slike na sekundo v zaporedju dvanajst slik v največji ločljivosti z najmanjšim stiskanjem JPG, kar pa se dramatično poveča na 144 slik s srednjim stiskanjem in visokokakovostno pomnilniško kartico. V zapisu RAW je hitrost prav tako tri slike na sekundo, vendar štiri v zaporedju. Posodobljeni so tudi menuji za nastavljanje digitalnega dela, nastavljamo pa lahko med drugim kontrast, ostrino, barvno nasičenost in barvni zamik. Na voljo je tudi 25 posebnih funkcij za popolni nadzor fotoaparata. Vrednosti ISO lahko nastavljamo od 200 do 1600, šum je neopazen tudi pri vrednosti 800.

Napaja se fotoaparat iz litij-ionskega akumulatorja, ki poskrbi za dolgotrajno fotografiranje, kljub temu da je lahko fotoaparat ves čas prižgan. Priložen je kakovosten, a malce težji objektiv Nikkor AF-S 18-70 mm ED DX s svetlobno jakostjo 3,5-4,5.

Nikon D70s

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 23,7 × 15,6, CCD, 3 : 2.

Faktor povečave goriščnice: 1,5.

Efektivna ločljivost tipala: 6,1 milijona pik.

Izdeluje: Nikon, www.nikon.com

Prodaja: Grafo, (01) 542 17 07.

Cena: 299.990 tolarjev.

Za: Kakovost posnetka, rokovanje, hitrost, cena.

Proti: Teža.

Nikon D100

Zmogljivejši, a najstarejši digitalni fotoaparat podjetja Nikon je na trgu vse od sredine leta 2002. Nastal je kot odgovor na Canonov model D60 in kljub starosti zadošča potrebam časa. Namenjen je zahtevnejšim uporabnikom, na kar kažeta že dobra zgradba in rokovanje pa tudi lega v roki je dobra in ne utruja. Na levi strani zgornjega dela fotoaparata je kolesce z nastavitvami načina fotografiranja, s katerim pa spreminjamo tudi vrednosti ISO, temperaturo bele, ločljivost in avtofokus. To je seveda zamudno opravilo, saj moramo za vsako spremembo izstopiti iz izbranega načina fotografiranja, spremeniti vrednost in za nadaljnje fotografiranje spet premakniti kolešček. Običajni priključki so na levi strani fotoaparata, med njimi tudi USB 1.1. Na zadnji strani so gumbi za upravljanje digitalnega dela in LCD pregledovalnik. Za boljši pregled si lahko v okularju vklopimo vodoravne in navpične črte. Fotoaparat uporablja zelo dober 5-točkovni avtofokus pa tudi merilec svetlobe opravlja delo zanesljivo. Čas slikanja lahko nastavimo od 30 s do 1/4000 s, na voljo je tudi čas B, sinhronizacijo bliskavice pa omogoča pri 1/180 s.

Vgrajeno tipalo podjetja Sony omogoča zajem z ločljivostjo 6,1 milijona pik. Na kartico CompactFlash lahko zapiše največ tri slike na sekundo v zaporedju šest slik v formatu JPG, kar pa se ustrezno zmanjša pri zapisih RAW ali Tiff. Hitrost zapisovanja je okoli 1,5 MB na sekundo, vendar za obdelavo in zapis skrbita dva posebna ločena kanala. Nastavljanje digitalnega dela poteka prek štirih skupin menujev, na voljo je tudi 24 posebnih funkcij, s katerimi natančneje nastavimo delovanje fotoaparata. Nastavljamo lahko kontrast in ostrino v petih ter barvni zamik v sedmih stopnjah. Fotoaparat ima nekaj težav pri samodejnem nastavljanju beline, predvsem v prostorih, kjer se mešajo različne svetlobe. Vrednosti ISO lahko nastavljamo od 200 do 6400; slednja je zaradi velikega šuma neuporabna, vse do ISO 800 pa je šum neopazen.

Fotoaparat poganja zmogljiv litij-ionski akumuator, ki omogoča dolgotrajno brezskrbno fotografiranje. Priložen je kakovosten objektiv Nikkor AF-S 18-70 mm ED DX s svetlobno jakostjo 3,5-4,5.

Nikon D100

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 23,7 × 15,6, CCD, 3 : 2.

Faktor povečave goriščnice: 1,5.

Efektivna ločljivost tipala: 6,1 milijona pik.

Izdeluje: Nikon, www.nikon.com

Prodaja: Grafo, (01) 542 17 07.

Cena: 359.990 tolarjev (samo ohišje).

Za: Ohišje, avtofokus.

Proti: Nastavljanje vrednosti ISO, temperature bele, ločljivosti in avtofokusa na koleščku, hitrost zapisovanja, samodejno nastavljanje beline.

Olympus E-1

Fotoaparat Olympus E-1 je prvi digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi, ki so ga predstavili pri Olympusu, namenjen predvsem zahtevnejšim uporabnikom. Ohišje je popolnoma kovinsko in ima pri stikih in gumbih hermetično zaščito pred zunanjimi vplivi. Gumbi so razporejeni pregledno in sledijo že ustaljeni razporeditvi, kakršno poznamo pri Olympusovih zmogljivejših kompaktnih fotoaparatih. Na ohišju opazimo dodatno luč za avtofokus in tipalo za samodejno nastavitev beline ter priključka firewire in USB 2.0.

Posebnost fotoaparata je možnost menjave medlice in samodejno odstranjevanje prahu s tipala z visokofrekvenčnim tresenjem, ki se sproži ob vsakem vklopu fotoaparata. Nekaj težav smo imeli s tritočkovnim avtofokusom, ki se je slabše odrezal na barvno in kontrastno enakomernih površinah, pa tudi v slabših svetlobnih razmerah. Na srečo fotoaparat omogoča hkratno avtofokusno in ročno ostrenje, a je to zaradi dolgega hoda objektiva zelo zamudno. Fotoaparat nima vgrajene bliskavice.

Vgrajeno tipalo CCD je izdelek podjetja Kodak, veliko 18 × 13,5 mm, in je za razliko od drugih tipal v fotoaparatih z izmenljivimi objektivi v razmerju 4 : 3. Medpomnilnik fotoaparata omogoča nepretrgan zapis dvanajst zaporedno posnetih slik. Na kartico zapisuje posnetke s hitrostjo okoli 1,5 MB na sekundo. Najhitrejši čas slikanja ima pri 1/4000 s, sinhronizacijo bliskavice pri 1/180 s, daljše čase pa je mogoče nastaviti do dveh sekund v načinu P (program), dobrih treh sekund v načinu A (avtomatika zaslonke) in 60 sekund v načinu S (avtomatika časa). Čas B nam omogoča slikanje s časi do osem minut. Občutljivost ISO lahko nastavimo od 100 do 800, prek menuja pa tudi do 3200. Na žalost se že pri ISO 400 izrazit šum, ki se ga nismo znebili niti z vključenim počasnim filtrom šuma (Noise Filter) za visok ISO. Posnete slike lahko zapišemo v pet različnih velikostih v formatu JPG, RAW in TIFF, omogoča pa tudi hkraten zapis RAW in JPG. Avtomatska nastavitev beline je delovala korektno, na voljo pa so tudi raznovrstne možnosti finega nastavljanja. V petih korakih lahko nastavljamo kontrast in barvno zasičenost celotnega in posameznega kanala modela RGB, prek sedmih korakov pa nastavljamo ostrino posnetka.

Fotoaparat poganja zelo zmogljiv litij-ionski akumulator, na voljo pa je tudi dodaten baterijski del s sprožilcem, ki ga pritrdimo na spodnji del fotoaparata. Priložen je zelo kakovosten objektiv Olympus Zuiko Digital 14-54 mm s svetlobno jakostjo 2,8-3,5.

Olympus E-1

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 18,0 × 13,5, CCD, 4 : 3.

Faktor povečave goriščnice: 2,0.

Efektivna ločljivost tipala: 5,1 milijona pik.

Izdeluje: Olympus, www.olympus.com.

Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si , (01) 236 33 10.

Cena: 299.880 tolarjev (z bliskavico FL-36).

Za: Ohišje, sistem prilagojen manjšemu tipalu, visokofrekvenčni čistilec tipala.

Proti: Šum tipala nad ISO 400, avtofokus.

Olympus E-300

Model E-300 je drugi digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi, ki so ga izdelali pri Olympusu, namenjen pa je manj zahtevnemu fotografu. Takoj nas preseneti nenavadno ohišje, saj ni običajne prizme na vrhu. Prenos svetlobe do kukala so rešili tako, da se svetloba do okularja odbije v levo namesto navzgor ter nato potuje naprej še prek treh zrcalc. Zaradi plastičnega ohišja je z akumulatorjem vred težak le okoli 620 gramov, kljub vsemu pa zaradi majhne višine in dodatne grbine na držalu ohišje v roki ne leži najbolje. Na desni strani je običajno kolesce za nastavljanje načina slikanja z dodatnimi štirinajstimi predhodnimi nastavitvami. Nekatere od njih so klasično predstavljene z ikono, druge pa so skrili pod oznako Scene, ki si jih z obrazložitvijo lahko ogledamo na zaslončku LCD.

Poleg kolesca za nastavljanje slikanja so tudi kolesce za nastavljanje vrednosti, stikalo za vklop in sprožilo. Kljub širšemu ohišju in odstranitvi prizme ni informativnega zaslončka na vrhu fotoaparata. Namesto njega si informacijo o nastavitvah lahko ogledamo prek LCD zaslončka na zadnji strani, kar je v določenih primerih lahko težavno, kar nekaj vaje pa potrebujemo za spreminjanje vrednosti z gumbi. Na levi strani fotoaparata najdemo še priključka A/V in USB 1.1. Tudi v E-300 je vgrajen visokofrekvenčni odstranjevalec prahu, ki se samodejno zatrese pri vsakem vklopu fotoaparata.

Posnetke zapisuje pri hitrosti okoli 3 MB na sekundo, zmogljivejši pa je medpomnilnik. Čas slikanja lahko nastavljamo od 1/30 s do 1/4000 s, na voljo je tudi čas B, nepretrgano pa omogoča posneti 2,5 slike na sekundo, štiri slike v zaporedju. Posnetke zapisuje na kartice CompactFlash. Ostrimo lahko prek treh avtofokusnih točk, ki jih lahko tudi izbiramo. Avtofokus je deloval zanesljivo le pri enkratnem, več težav pa smo imeli pri nepretrganem ostrenju. Za pomoč pri ostrenju lahko uporfabimo bliskavico, ki pa se vsakokrat vklaplja, tudi v normalnih razmerah.

V fotoaparat je vgrajeno tipalo podjetja Kodak z 8 milijoni pik in diagonalo 4/3 palca. Zaradi majhnega tipala in velike ločljivosti smo imeli nekaj težav s šumom, ki je opazen pri ISO 400 in že močneje izrazit pri ISO 800. Digitalni del nastavljamo prek grafičnih menujev, ki jih najdemo tudi pri kompaktnih Olympusovih fotoaparatih. Poleg običajnih možnosti nastavljanja kontrasta, ostrine in nasičenosti barv so dodali tudi možnost nastavljanja gradacije (svetlost celotne slike) in nastavitvi low-key in high-key.

Fotoaparat poganja litij-ionski akumulator. Priložen je kakovosten objektiv Olympus Zuiko Digital 14-45 mm s svetlobno jakostjo 3,5-5,6.

Olympus E-300

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 18,0 × 13,5, CCD, 4 : 3.

Faktor povečave goriščnice: 2,0.

Efektivna ločljivost tipala: 8,0 milijona pik.

Izdeluje: Olympus, www.olympus.com.

Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si , (01) 236 33 10.

Cena: 218.400 tolarjev.

Za: Samodejno odstranjevanje prahu s tipala, velika ločljivost, cena.

Proti:, Lega fotoaparata v roki, ni informativnega zaslončka na vrhu ohišja, ni priključka USB 2.0.

Pentax *ist D

Pentaxov fotoaparat *ist D je med najmanjšimi in najlažjimi v kategoriji zrcalnorefleksnih digitalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi. Ohišje je v celoti kovinsko in kljub majhnosti odlično leži v roki. Nastavitve potekajo v glavnem prek gumbov in manj prek menujev. Tako lahko le na gumbu za izbiro načina fotografiranja nastavljamo tudi vrednosti ISO, belino in ločljivost posnetka, kar je lahko precej zamudno. Na zaslončku LCD je dovolj koristnih informacij o nastavitvah, za lažje nastavljanje pa je prikazan gumb, ki ga moramo zavrteti.

Na zadnji strani fotoaparata je zelo okoren gumb s smernimi tipkami za navigacijo, ki bo uporabniku z debelejšimi prsti povzročal nemalo preglavic. Na voljo je še gumb za hitro ostrenje in gumbi za navigacijo po digitalnem delu. Na sprednji strani je preklopnik za način ostrenja, hiter izbor beline ter običajni izhodi, na žalost je USB le 1.1. Fotoaparat uporablja 11-točkovni avtofokus ter 16-delni način merjenja svetlobe, ki deluje zelo zanesljivo. Čas osvetljevanja nastavljamo od 30 s do 1/4000 s, na voljo je tudi čas B, sinhronizacijo bliskavice pa omogoča pri 1/150 s. Hitrost fotografiranja je 2,7 slike na sekundo, zaporedoma pa omogoča pet posnetkov.

Vgrajeno tipalo CCD je enako kakor pri Nikonu 100, prav tako veliko 23,5 × 15,7 mm in z ločljivostjo 6,1 milijona pik. Nastavljanje digitalnega dela poteka brez težav prek menujev, zapomni si lahko tudi več različnih nastavitev. Sliki lahko nastavimo ostrino, kontrast in barvno zasičenost, a le v treh korakih s premajhnim zamikom. Shranjujemo lahko v formatih RAW, Tiff in JPG na kartico CompactFlash, težave pa lahko imamo, ko jo poskušamo izvleči iz reže. Zaradi prekratkega odpiranja vratc potrebujemo za to pogosto opravilo kar veliko spretnosti. Hitrost zapisovanja je okoli 1,5 MB na sekundo. Vrednosti ISO lahko nastavimo od 200 do 3200, opazen šum pa se pojavi pri ISO 800. Posneta slika je zelo podobna kakor pri Nikonovem D100, z majhnim šumom in dobro barvno zasičenostjo. Običajnih napak, ki so pogoste pri digitalnih fotoaparatih, nismo zasledili. Zanimivost pri Pentaxu je tudi možnost uporabe objektivov prek adapterja za srednjeformatna klasična modela 67 in 645, pa tudi objektivov z navojem 42.

Fotoaparat poganjajo štiri baterije velikosti AA, priložen pa je objektiv SMC Pentax-DA 18-55 mm AL s svetlobno jakostjo 3,5-5,6.

Pentax *ist D

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 23,5 × 15,7, CCD, 3 : 2.

Faktor povečave goriščnice: 1,5.

Efektivna ločljivost tipala: 6,1 milijona pik.

Izdeluje: Pentax, www.pentax.com.

Prodaja: Foto Beseničar, www.fotomarket.net, (01) 280 08 00.

Cena: 264.000 tolarjev.

Za: Kakovost posnete fotografije, velikost in teža, videz in občutek klasičnega fotoaparata.

Proti: Nenatančna smerna tipka na zadnji strani, težaven izvlek pomnilniške kartice.

Pentax *ist DS

Lažja in manjša izvedenka modela *ist D je najbolj zanimiva predvsem zaradi nizke cene in enostavnega rokovanja, v nekaterih posebnostih pa zmogljivejšega *ist D celo prekaša. Pentax *ist DS je namenjen predvsem nezahtevnim fotografom. Na vrhu fotoaparata je na voljo večji LCD zaslonček s podatki o fotografiranju, na levi strani pa vrtljivi gumb z izborom načina fotografiranja in sedmimi predhodnimi nastavitvami, kakor tudi popolno avtomatiko. Vrednosti ISO, temperature bele in ločljivosti je možno nastavljati prek menujev, kamor so prestavili tudi nekaj drugih nastavitev, ki so bile pri predhodniku nastavljive na ohišju. Na zadnji strani je na voljo smerna tipka in nastavljivi gumb Fn, ki mu lahko različne funkcije določimo sami. Opazen je tudi večji LCD pregledovalnik, ki ima skoraj še enkrat večjo ločljivost. Med priključki je na voljo tudi USB 2.0, nima pa več priklopa bliskavice. Za merjenje svetlobe uporablja enak način kot predhodnik, enak je tudi avtofokus, ki je mestoma nenatančen. Čas osvetlitve lahko nastavimo od 30 s do 1/4000 s, sinhronizacija z bliskavico pa je pri 1/180 s. Na voljo je tudi čas B. Poslikamo lahko največ 2,8 slike na sekundo v zaporedju osmih slik.

Elektronski del je enak kakor pri Pentaxu *ist D, razlike so le pri nastavljanju in shranjevanju. *ist Ds je prvi digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi, ki uporablja pomnilniške kartice SD, na katere lahko zapisujemo v formatih JPG in RAW. Nastavljanje digitalnega dela poteka prek preglednejših menujev, ki so združeni v štirih sklopih. Čeprav gre za cenejši model, je večino posebnih funkcij in nastavljanj ostalo nezaklenjenih. Nastavljamo lahko še kontrast, ostrino in barvno nasičenost v petih korakih, na voljo pa je tudi barvni ton, s katerim nastavljamo moč barv. Ko je nastavljen na močnejše barve, so v nekaterih primerih rdeči toni premočno izraženi. Vrednosti ISO nastavljamo od 200 do 3200, z neznatnim šumom do ISO 800. Fotoaparat na pomnilniško kartico zapisuje s hitrostjo okoli 2,5 MB.

Fotoaparat poganjajo štiri baterije AA. Priložen je objektiv SMC Pentax-DA 18-55 mm AL s svetlobno jakostjo 3,5-5,6.

Pentax *ist DS

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 23,5 × 15,7, CCD, 3 : 2.

Faktor povečave goriščnice: 1,5.

Efektivna ločljivost tipala: 6,1 milijona pik.

Izdeluje: Pentax, www.pentax.com.

Prodaja: Foto Beseničar, www.fotomarket.net, (01) 280 08 00.

Cena: 249.800 tolarjev.

Za: Kakovost posnete fotografije, velikost in teža.

Proti: Mestoma barvno preveč nasičeni posnetki

Sigma SD10

Prav posebno mesto med preizkušenimi modeli zaseda Sigma SD10. Že na pogled se zaradi velikosti in oblike močno razlikuje od preostalih fotoaparatov, samosvoj pa je tudi elektronski del in način fotografiranja. Takoj za objektivom lahko opazimo zaščitni filter, ki preprečuje dostop prahu na tipalo. Na vrhu fotoaparata sta na voljo dva vrtljiva gumba, s katerima nastavljamo čas in število posnetkov pa tudi način fotografiranja. Na zadnji strani so gumbi za nastavitev ISO, ločljivosti, AE zaklopa in popravljanje osvetlitve. Ob LCD pregledovalniku so še gumbi za upravljanje digitalnega dela. Priključki so na levi strani fotoaparata, na voljo pa so USB 1.1, firewire in video izhod. Pogled skozi kukalo nam razkriva širše polje, kakor ga bo fotoaparat kasneje zajel, kar je lahko tudi moteče. Ostrenje poteka točkovno prek centralnega dela. Čas lahko nastavljamo od 15 s do 1/6000, čas B pa ni na voljo. Najdaljša ekspozicija je do 30 sekund, vendar je posnetek zaradi močnega šuma pravzaprav neuporaben. Sinhronizacija bliskavice je pri 1/180 s.

V fotoaparat je vgrajeno trislojno tipalo podjetja Foveon. Ta z vsakim slojem posebej zajame po en kanal RGB barvnega modela. Posnetek tako nastane brez interpolacije, zato napak, kakršen je vzorec moire, s tem načinom ni, vendar pa je na žalost končna ločljivost posnetka le 3,4 milijona pik. Druga posebnost fotoaparata je zapis posnetka le v RAW formatu, ki ga pozneje obdelamo v računalniku s priloženim programom. Težava nastane pri zapisovanju datotek, saj jih zaradi velikosti okoli 10 MB fotoaparat zapisuje počasi, hkrati pa potrebujemo zmogljive pomnilniške kartice. Zapisuje le z okoli 0,7 MB na sekundo, kar lahko pri polni ločljivosti traja tudi čez 10 sekund. Sicer pa omogoča zajem do dveh slik na sekundo v zaporedju šest slik pri polni ločljivosti in ustrezno več pri manjših ločljivostih. Zaradi zajema v RAW formatu nastavljanja digitalnega dela praktično ni. Nastavljamo lahko le temperaturo bele in vrednosti ISO od 100 do 1600, vse drugo pa opravimo s priloženim programom.

Napajanje poteka prek štirih baterij velikosti AA v spodnjem delu ohišja. Fotoaparatu je priložen odličen objektiv Sigma Zoom 18-50 mm EX DC s fiksno svetlobno jakostjo 2,8.

Sigma SD10

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Velikost, vrsta in razmerje tipala: 20,7 × 13,8, CMOS, 3 : 2.

Faktor povečave goriščnice: 1,7.

Efektivna ločljivost tipala: 3,4 milijona pik.

Izdeluje: Sigma, www.sigmaphoto.com.

Prodaja: Infocona, www.sigma-si.com, (041) 737 337.

Cena: 199.900 tolarjev.

Za: Kakovost posnetka.

Proti: Velikost in teža, ločljivost, velike datoteke, ni JPG formata.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki