"Slikajmo" računalnik

Objavljeno: 28.4.2010 | Avtor: Matic Zupančič | Kategorija: Preizkusi | Revija: April 2010 | Teme: preizkus

Navadno je izkušnja katastrofe tista, ki nas prisili, da začnemo ravnati in razmišljati drugače. Dokler zaradi okvare diska ali operacijskega sistema ne bo prišlo do izgube podatkov, bodo po programski opremi, ki bo omogočala hitro okrevanje po taki katastrofi, posegali le tisti najbolj previdni. Morda je za to kriv strah pred zapletenostjo postopkov in programov, a DiskImage je dokaz, da je delo z varnostnimi kopijami diskov mala šala.

O&O DiskImage je pri nas bolj ali manj neznan izdelek, ki pa je vsekakor vreden svojega denarja, saj od podobnih programskih paketov izstopa po preprostosti rabe, to pa ga prav nič ne prikrajša za številne možnosti, ki so nam na voljo tudi pri alternativnih programih.

Na prvem zaslonu ob zagonu programa se izkaže, da je O&O DiskImage res namenjen tudi domačim uporabnikom, saj so nam osnovna opravila na voljo s pritiskom na eno ikono. Uporabniški vmesnik tudi uporablja trakove (kot pri zadnji različici Microsoftove pisarniške zbirke), zato je osnovna navigacija v programu minimalizirana na razumljive piktograme.

Prednastavljene možnosti pri vseh opravilih so že v osnovi dobro domišljene, zato se neveščemu uporabniku ni treba ukvarjati s finim nastavljanjem, prav tako mu ni treba poznati tehničnih detajlov.

Začetni zaslon nas prepričuje, da za opravila, kot je izdelava slike diska ali restavriranje te slike, res ne potrebujemo posebnega znanja.

Pri bolj naprednem načinu delovanja oziroma izbiranja nas pričaka pregleden seznam diskov in razdelkov na njih. Dodatne možnosti pa nam razkrijejo še nekaj podrobnejšega nastavljanja. Zajamemo lahko le podatke na disku, kar je logična izbira za večino, kajti v tem primeru bo velikost slike odvisna le od količine podatkov - primerno torej za običajno varnostno shranjevanje. Dva "forenzična" načina omogočata, da se zajame celotna slika diska. Pri forenzični izdelavi kopije diska program zajema na ravni sektorjev in zato zajame tudi podatke, ki jih operacijski sistem nima v svojih evidencah ali ko so razdelki formatirani v eksotičnih datotečnih sistemih ali zakriptirani. Ko sliko diska zajemamo bolj pogosto, si lahko omislimo le zajem spremenjenih podatkov, toda v tem primeru bo treba vedno imeti pri roki referenčno sliko, na podlagi katere bo program znal sam ugotoviti razlike in jih zajeti.

Možnosti nastavljanja zajema diskovnih slik s tem še niso izčrpane. Lahko jih stisnemo, oziroma iz zajema izključimo določene tipe datotek ali celotne mape, da prihranimo nekaj prostora, slike pa lahko razbijemo na manjše kose, da bodo primernih velikosti za zapis na optične nosilce. Če nas skrbi varnost, pa lahko vse podatke še zakriptiramo z AES algoritmom in jim določimo geslo za dostop. V času, ko vse govori o virtualizaciji, bi bilo že skoraj čudno, če je DiskImage ne bi podpiral - po koncu zajema zna narediti tudi virtualno sliko VHD. To lahko pripnemo bodisi v katerega izmed naših virtualnih strojev ali jo "mountamo" v sam operacijski sistem. V tem primeru smo si poenostavili dostop do posameznih datotek, če ne potrebujemo restavriranja celotnega razdelka oziroma diska. S preprostim pretvornikom lahko vsako sliko, zajeto z O&O DiskImage, pretvorimo v virtualno obliko.

Zajemanje slik si lahko tudi avtomatiziramo z opravili, na koncu pa dobimo po elektronski pošti še poročilo o morebitnih težavah.

Delo s priključenimi diski in razdelki na njih je sila preprosto.

Da bi bilo možno slike restavrirati tudi ob nedelujočem operacijskem sistemu, ko ne moremo zagnati aplikacije, pa lahko DiskImage zaženemo tudi s tako imenovanega živega (live) nosilca, s katerega "zbudimo" računalnik. V ta namen uporablja Windows zagonsko okolje (PE).

Posebnost programa pa je tudi zelo priročna možnost, da sliko restavriramo na drugačno strojno opremo. Zaradi okvare smo na primer menjali matično ploščo. Spričo vseh gonilnikov, ki se namestijo ob namestitvi, je običajno menjava matične plošče, ki nima identičnega osnovnega vezja kot prejšnja, pokop za operacijski sistem. Tudi v tem primeru uporabimo Disk Image zagonski CD. S to "podlago" je Disk Image sposoben zamenjati potrebne gonilnike, tako da je sistem spet operativen. Tako lahko oživimo tudi stare primerke slik, ki jim niti približno ne moremo več zagotoviti podobne strojne opreme. Kot omenjeno, pa je običajno boljša rešitev nova namestitev operacijskega sistema in pretvorba zajete slike v virtualni disk ter nato prenos želenih datotek v nov sistem.

O&O Disk Image je po našem mnenju eden boljših programov za zajemanje slik diskov in se brez težav kosa s precej bolj imenitnimi in dražjimi izdelki, kot sta Acronis True Image in Symantec Ghost, ki pa sta, roko na srce, tudi precej bolj robata za uporabo. Zato je O&O Disk Image še posebej primeren za tiste, ki so malce manj vešči dela z računalniki. A če ste uporabnik enega izmed derivatov Linuxa, boste morali kljub vsemu poseči po čem drugem - Disk Image žal ne podpira teh operacijskih sistemov.

O&O Disk Image 5

Kaj: Program za izdelavo slik diskov.

Izdeluje: O&O Software, www.oo-software.com.

Cena: 30 EUR, 20 EUR nadgradnja, dodatnih 9 EUR za enoletno naročnino na popravke.

Za: Preprosta raba, restavriranje mogoče na drugačno strojno opremo.

Proti: Omejena podpora za "neokenske" datotečne sisteme.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki