Skrinja s polno tipali

Objavljeno: 29.10.2019 | Avtor: Marko Kovač | Kategorija: Preizkusi | Revija: November 2019

Malodane vsakodnevno lahko v časopisju in na spletu beremo, da ta ali ona reč povzroča raka, infarkt ali vsaj srbečico na nerodnih mestih, zato naprave, ki preverjajo, kako zdravo je (še) naše okolje, poganjajo kot gobe po dežju.

To je po eni strani hvalevredno početje, na drugi pa takšne naprave hranijo skritega hipohondra v nas. Preizkušana naprava Nuvap N1Plus, ki so jo razvili v enako imenovanemu italijanskem podjetju nedaleč od Pise, se od podobnih naprav (npr. PiCO in Pocket Lab) razlikuje po nekolikanj večji velikosti in predvsem številu tipal. Ta omogočajo hkratno meritev prek deset okoljskih parametrov, ki vplivajo na naše počutje. A v resnici so naši domovi polni zdravje ogrožajočih pasti. Ponekod se lahko nabira radioaktivni radon, drugje imamo preveliko vlažnost in rast plesni, spet tretji pozabljamo zračiti in zadržujemo povečano količino ogljikovega dioksida v sobah. Vse te težave nam pomaga odpravljati preizkušena naprava.

Nuvap N1Plus je nevpadljiva škatla zaobljenih robov, gladke bele barve, široka in globoka slabih dvajset centimetrov in visoka deset. Na zgornji strani naprave je velik gumb, ki omogoča preklapljanje med različnimi načini delovanja. Poleg vtiča za zunanje napajanje (temu zadosti že klasičen USB-napajalnik) ima na prednji strani le gumb za vklop, poleg tega pa še nekaj nevpadljivih LED-diod, ki pomagajo razumevati stanje naprave. Na spodnji strani je veliko luknjic, ki omogočajo zajemanje zraka in njegovo analizo s tipali, poleg pa sta dve plastični epruveti za analizo vode, h katerima se bomo vrnili kasneje.

Naluknjan spodnji del zagotavlja dovolj pretoka zraka za vsa tipala.

Naprava omogoča merjenje številnih parametrov, od elektromagnetnega onesnaženja in hrupa do kakovosti zraka in v njem plavajočih delcev. Če začnemo z elektromagnetnim (neionizirajočim) onesnaženjem, lahko izmerimo tako nizko- kot tudi visokofrekvenčno sevanje. Pri prvem merimo gostoto magnetnega polja, ki naj ne bi presegla 1 µT (mikro tesla; za primerjavo, gostota zemeljskega magnetnega polja v naših zemljepisnih širinah znaša nekje 20 µT, je pa res, da je stacionarna), pri zadnjem pa jakost električnega polja z V/m. Nuvap pa prešteje še signale WiFi in nas tudi tako spodbuja, da jih sproti ugašamo. Naslednja meritev je zvočno onesnaženje, ki je merjeno z glasnostjo (ravnijo zvočnega tlaka) v dB. Meritev se opravi v povprečju na 15 minut, tako da je ne vrže iz tira čisto vsak zvok, a vseeno dovolj natančno, da se loči mirna noč od glasnejšega dneva in podobno. Zelo zanimiva je meritev radioaktivnosti, ki je še nismo zasledili v podobnih naravah. Merimo kar dve stvari: prisotnost radona, strupenega plina, ki naj bi bil drugi največji povzročitelj pljučnega raka, takoj za kajenjem, in splošno radioaktivnost. Radon merimo v številu razpadov na volumen zraka (Bq/m3), pri razpadu pa po večini odda alfa delec (alfa sevanje deluje res na zelo kratke razdalje, a kaj, ko je radon plin, ki zaide tudi v pljuča). Za meritve radioaktivnosti je naprava opremljena s pravim geigerjevim števcem, ki meri beta in gama razpade v µSv/h. Ker naravno ozadje v Sloveniji znaša nekje okoli 2,4 mSv/leto, kar v povprečju znaša 0,27 µSv/h, so naše meritve dosegale med 0,1 in 0,2 µSv/h, kar je nekaj manj.

Stanje zraka kaže kar nekaj skupin meritev, ki pa se zdijo nanizane bolj kot ne naključno. Tako pod onesnaževalci zraka najdemo temperaturo in vlažnost, delež onesnaževalcev zraka (merili naj bi delež etanola, toluena, amonijaka, ogljikov dioksida in utekočinjenega plina) ter ogljikov monoksid. Sosednja skupina meri pline v zraku in ugotavlja deleže metana (tipalo je občutljivo tudi na ogljikov monoksid, alkohol, vodik in ostanke zgorevanja), ogljikovega dioksida in formaldehida. Naslednje je občutljivo tipalo (meritve izvaja kar v ppB oziroma parts per billion, torej v delcih na milijardo), namenjeno hlapnim organskim spojinam (angl. volatile organic compound oziroma VOC). Števec delcev, kot zadnje tipalo za kakovost zraka, pa meri maso prašnih delcev PM10 na kubični meter zraka. Prav delež hlapnih organskih spojin in število prašnih delcev pa sta zelo pomembna za ljudi, ki imajo alergije. Tako lahko tudi ob pomoči naprave Nuvap nadzorujejo svoje okolje.

Vsa mogoča merjenja.

Že poprej smo omenili dve epruveti. Vsebujeta merilne lističe za trdoto vode, vsebnost klora, alkalnost in pH ter količino nitridov in nitratov. Seveda je tovrstna meritev ročna in jo moramo tudi sami vpisati v sistem. Raznovrstnih tipal je za morje in zastopnik nam je celo posredoval dodatno gradivo, ki kaže, da je naprava zelo smelo zastavljena. Vsako tipalo ima seveda popisano natančnost ter tudi kalibracijski postopek ter odgovorno družbo. Tako, recimo, koncentracijo radona certificira italijanska nacionalna tehnološka agencija ENEA, geigerjev števec radioaktivnosti pa Cubit, poseben aplikativni laboratorij univerze v Pisi.

Vsako tipalo ima nastavljeni tudi mejo za opozorilo in mejo za alarm, ki ju lahko spremljamo tudi na telefonski aplikaciji. Po večini so te meje celo pojasnjene v priloženih navodilih, tako da uporabnik zna sam pravilno ukrepati. Vsemu temu pa je dodan še sintetični indeks počutja, ki lahko niha med 1 in 10. Vrednosti nad 9 doseže, če nobena izmed merjenih lastnosti ni dosegla območja opozorila.

Prigode in nezgode

Namestitev naprave naj bi bila preprosta. Iz telefonske aplikacije naj bi skenirali kodo na spodnji strani naprave in se prek povezave Wi-Fi sparili z uporabniškim računom na Nuvapovem strežniku v Italiji. A to je bilo vse prej kot lahko. Naš razmeroma sodobni telefon oziroma aplikacija je na sredi povezovanja odpovedala poslušnost. Da bi bila zadrega še večja, se je aplikacija navlekla italijanskih navad in kot prekleto prenehala uporabljati angleščino ter se začela z nami pogovarjati v italijanščini. Kar bi morda delovalo, če bi telefon lahko govoril z rokami, a tega se korejski proizvajalci še niso spomnili. V zadregi smo vzeli nekoliko starejši telefon, kjer pa je aplikacija naredila samomor že med zaganjanjem. Nazadnje smo poskusili še s starejšim telefonom, ki je navezal ravno dovolj kontakta, da smo nato povezavo nadaljevali spet s prvim. Zanimivo, po tej odisejadi sta aplikacija in tudi povezava s strežnikom delovali dobro. Aplikaciji se na žalost pozna, da so jo pisali na hitro. Nekateri deli niti niso prevedeni v angleščino, prav tako je daleč od prijaznosti. Hkrati nič ne pomaga, da poizvedba po Nuvapovi trgovini z aplikacijami izvrže kar štiri podobne zadetke. A da je naprava oziroma aplikacija dokaj nova, kaže tudi to, da je bila aplikacija prenesena le nekaj tisočkrat (od tega je znaten delež kar naš, glej opis dogodivščine povezovanja s telefoni).

Telefonska aplikacija je lična (če deluje).

Delovanje

Napravo smo preizkusili tako v domačem okolju kot tudi na delovnem mestu. Izmerjene vrednosti parametrov so bile po večini podobne pričakovanim. Ob prvem vklopu nas je presenetila le visoka vrednost metana, ki pa je v nekaj urah upadla. Od uvoznika smo dobili zagotovilo, da gre le za umirjanje tipala in nadaljnje meritve so res nakazovale na to. Zaradi 15-minutnega intervala meritve ne skačejo kot seizmograf, a vseeno lahko z njimi odčitamo življenjski ritem. Vrednosti parametrov so tam nekje, prav tako pa je zaznaven življenjski ritem. Tako se, recimo, količina CO2 poveča, če smo v sobi z napravo, in zmanjša, ko jo zapustimo, podobno velja za hrup in večino ostalih merjenih količin. Količina radona je zelo odvisna od stopnje prezračevanja, sama radioaktivnost pa malo manj in podobno. Pri tem se seveda lahko začnemo spraševati tudi o zasebnosti, saj merilna naprava oddaja podatke v oblak.

Kot smo že omenili, naprava omogoča tri načine delovanja: stalno samodejno delovanje, kjer se na približno 15 minut odčitavajo vsi parametri, trenutno, kjer lahko v poljubnem trenutku pridobimo podatke vseh tipal, ali pa stalno za en sam parameter. Pomena zadnjega sicer nismo popolnoma dojeli, a morda pride prav takrat, ko želimo, da vgrajeni akumulator zdrži kar največ časa. Akumulator omogoča nekajdnevno samostojnost naprave, poleg tega pa se ni treba bati, da bi naprava pozabila nastavitve pri prenašanju z ene lokacije na drugo. Zelo uporabno je delovanje naprave tudi brez delujoče povezave. Vmes nabrani podatki pa se ob vnovičnem priklopu v medmrežje pretočijo samostojno.

Angleščino občasno zamenja - italijanščina...

Najlepše pa je, da je moč podatke tipal izvoziti in jih uporabiti za dodatne analize. S tem so se verjetno avtorji otresli navala kritik, naj izboljšajo aplikacijo, ki lahko trenutno prikazuje le en podatek in še to ob zelo okrnjeni navigaciji po zajetih podatkih. Na žalost nismo imeli alternativnih merilnikov, da bi preverili vsa tipala oziroma merjene količine. Pri podatkih o temperaturi smo opazili +2 °C odstopanje v primerjavi s termometrom (ki sicer niso umirjeni, je pa res, da večina kaže podobno temperaturo, po čemer sklepamo na natančnost njihovih meritev). Prav tako se zdi, da nekatere meritve nekoliko drsijo. Pri premikanju naprave na drugo lokacijo in nato vrnitvi na prvotno so nekatere meritve (npr. radon, CO2, VOC) kazale precej drugačno sliko. Vzrok je lahko tudi v drsečih stacionarnih stanjih določenih tipal, a ker naprava ni namenjena prenašanju, smo jo tako vsekakor zmedli.

Kakorkoli že, navkljub nekaterim težavam pa potrošnik lahko kvantificira udobnost svojega domačega okolja in se v primeru odklonov ustrezno prilagodi. Nuvap poleg naprave N1Plus nudi tudi nekoliko manj opremljeno in predvsem cenejšo N1R, ki nima tipala za ogljikov dioksid, in N1Basic, ki je tudi brez tipala za radon.

3.6 Roentgena? Ni odlično niti grozno.

Nuvap N1Plus

Kaj: merilna naprava za številne okoljske parametre

Kdo: SRC www.src.si/nuvap-prosystem/

Cena: 2.475 € za enoto + naročnina (N1Basic od 715 € dalje)

Za: Veliko meritev na enem mestu.

Proti: Cena, slaba telefonska aplikacija.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki