Sevanja s satelitov se pa ne bojimo?
Ste vedeli, da nas sateliti GPS redno obsipajo s frekvencami med 500 in 1.200 MHz, Starlinkov internet pa s 12 in 40 GHz, kar je precej več od 3,5 GHz, ki jih v naših mestih trenutno zmore 5G?
O. K., O. K., hec, provokacija! ;) Hotel sem le vzbuditi zanimanje za dejstvo, da nad nami kroži že 1.700 satelitov omrežja Starlink, s katerim Muskovo podjetje SpaceX zagotavlja že skorajda globalni internet. Trenutno že 90.000 strankam. Kmalu tudi slovenskim.
Meščani, tudi slovenski, živimo v iluziji, da je internet danes prisoten povsod, saj nas obdajajo bazne postane mobilne telefonije, do stavb vodijo optične ali pa vsaj bakrene povezave, hitrosti prenosa znašajo od nekaj deset do tisoč megabitov na sekundo. Kaj več bi si sploh lahko želeli, mar ne? Toda tako ko stopimo malce v divjino, je prepredenost z internetom veliko slabša. Slovenija je tukaj zaradi majhnosti še zelo dobra, v večjih državah pa je internetnih sivih lis kar nekaj in niso majhne. Celo v Nemčiji sem že bil na področjih, kjer mobilnega interneta enostavno ni, da o prislovično slabo pokritih delih ZDA ne govorim. In to so gospodarsko razvite dežele. Kakšno je šele stanje v manj razvitih in/ali slabo poseljenih delih sveta …
V tundro Sibirije ali severne Kanade se zaradi koče ali dveh gotovo ne izplača vleči optike ali postavljati baznih postaj, veliko lažje je nad njimi »voziti« satelite, ki »oddajajo« internet. Lažje že, ceneje pa le, če projekt vključuje dovolj veliko število uporabnikov z vsega sveta, ki bodo pokrili stroške. Pa še za to je ključno imeti dovolj poceni raketni prevoz satelitov, sicer se milijarde dolarjev enostavno ne izidejo. Da je res tako, kaže zgodba s podjetjem Eutelsat, ki resda ima 39 satelitov, ki zagotavljajo satelitski internet, vendar ga iz cenovnih in tehničnih razlogov uporabljajo le zemeljski operaterji, za pokrivanje nacionalnih lukenj. Tudi slovenski Telekom, denimo.
Ko je Elon Musk, kontroverzni milijarder, ki stoji tudi za podjetjem Tesla (izvira pa iz Paypala) pred leti napovedal, da bo v zemeljsko orbito izstrelil desettisoče (!) komunikacijskih satelitov, ki bodo zagotavljali globalni internet, ga je marsikdo pospravil v isto škatlo kot Googlove in Facebookove (že upokojene) čudaške zamisli o internetu, ki naj bi ga oddajali visokoleteči baloni in droni. Saj vsi vemo, da so sateliti dragi, njihova izstrelitev v orbito še dražja, tehnične omejitve satelitskega interneta pa - zelo omejujoče. Obstoječe znanje je namreč za satelitski internet predvidevalo uporabo geostacionarnih satelitov, ki »lebdijo« nad določenim delom ozemlja (v resnici okoli Zemlje krožijo s hitrostjo njenega vrtenja), to pa zaradi višine (dobrih 37.000 kilometrov) s seboj prinaša zakasnitve okoli pol sekunde. Že brskanje po spletu, kjer na vsako reakcijo čakamo (vsaj) pol sekunde, je moteče, kaj šele spletna telefonija, pardon, delo od doma (Zoom!) ali celo spletno igranje iger! Neuporabno.
V Avstriji naj bi Starlink uradno začel delovati konec letošnjega leta, vendar očitno deluje že zdaj, če imate pravo opremo. V Sloveniji bo predvidoma naslednje leto.
Pri Starlinku so se odločili razmišljati zunaj obstoječih okvirov, njihovi sateliti krožijo na višini le okoli 500 kilometrov, naslednje generacije bodo baje krožile še niže, na okoli 300 kilometrih. Ker so tako blizu, so teoretične komunikacijske zakasnitve veliko manjše, le okoli 30 milisekund, vendar je za zagotavljanje pokritosti Zemlje potrebnih veliko več satelitov (od tod tisti desettisoči) pa tudi veliko več tehnološkega znanja za vzpostavitev delovanja takega omrežja. Nenazadnje sateliti na višini 550 kilometrov glede na površino brzijo s hitrostjo 7,6 km/s, kar pomeni, da so uporabniku vidni le 3–5 minut, nato morajo povezavo predati naslednjemu iz konstelacije. Med seboj morajo zato zelo natančno in hitro komunicirati (kmalu kar z laserskimi povezavami!), hkrati pa vzdrževati tudi povezave z zemeljskimi postajami, ki jih dejansko povezujejo v internet.
Kot kaže, je Starlinku vse to uspelo. Raziskava koroške univerze z Dunaja, ki je potekala v Beljaku, je pokazala, da je omrežje že zdaj, ko je še vedno v statusu beta (oziroma v Better Than Nothing Beta, kot so ga poimenovali), izredno zanesljivo in stabilno. Izmerili so povprečne hitrosti prenosa 170 Mb/s k sebi in 17,8 Mb/s od sebe, pri čemer so te občasno narasle na celih 330/59 Mb/s. Zakasnitev je bila v 77 odstotkih meritev 45 milisekund, vedno pa je bila pod 70 ms. Izmerjene številke zadostujejo za popolnoma zvezni ogled video posnetka v ločljivosti 8K, zanimivo pa je, da se spremembe v kakovosti (navzgor ali navzdol) za zdaj vedno dogajajo v petnajstsekundnih intervalih. Mimogrede – v Avstriji naj bi Starlink uradno začel delovati konec letošnjega leta, vendar očitno deluje že zdaj, če imate pravo opremo.
V Sloveniji naj bi bil uradno dostopen v letu 2022, že zdaj pa je mogoče vplačati 99 dolarjev prednaročila. Če živite zunaj z nacionalnim internetom »pokritih« krajev in si želite 170 Mb/s interneta, bo to morda celo sprejemljiva mesečna cena. Res pa je, da boste s tem vse svoje digitalno življenje zaupali – nekemu ameriškemu milijarderju. Še enemu ;)
