Računalniki niso avtomobili

Računalniki niso avtomobili
Objavljeno: 26.8.2014 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: September 2014

Spominjam se, da sem bil še pred nekaj leti deležen kritik, ker sem na naslovnico Monitorja napisal, da smo preizkusili »tablico«, češ saj nihče ne bo vedel, kaj to sploh je. Upam si trditi, da so danes za tablice slišali že vsi. Še več, tudi kupili so jih že, vsaj tisti, ki so imeli tak namen. In tudi tisti, ki ga niso imeli, pa so mimogrede naleteli nanje.

Na letošnjem poletnem dopustu so v sosednji prikolici taborili trije upokojenci, ki čez dan niso brali vsak svoje knjige, kot je bilo običajno do nedavna, temveč so v naročju božali vsak svojo tablico. Nedvomno se  torej približujemo razvitim zahodnim državam, kjer podatki kažejo, da je trg tablic dosegel vrh in da v resnici že usiha. Prodaja se veča le še v manj razvitih delih sveta.

In, četudi se zdi nenavadno, (pametni) telefoni temu ne sledijo. Telefoni so še vedno zlata jama, čeprav so, tehnično gledano, v resnici le pomanjšane tablice (oz. nasprotno). Razlogov je več, ključen je ta, da jih večinoma prodajajo mobilni operaterji, na obroke, še do nedavna s subvencijo, vsekakor pa je njihova cena skrita nekje v mesečnem računu za mobilno telefonijo. Poleg tega raba telefona skorajda zahteva redno menjavo – telefoni nam padajo na tla, z njimi drsamo po mizah, ne nazadnje se zaradi vsega tega tudi kvarijo. Nakup vsaki dve ali tri leta je skorajda nuja.

Ne, tablice niso naslednice telefonov, tablice so v resnici naslednice PCjev. Še malo, pa bomo tudi o njih znali povedati vse tisto, kar smo že večkrat povedali o osebnih računalnikih. Večina tablic je »dovolj dobrih« za osnovno rabo (e-pošta, splet, Facebook). Večina jih ima dovolj dober zaslon. Baterija ponavadi zdrži kar nekaj ur, vsekakor več od tiste v prenosnih računalnikih. Prav, lažje in tanjše tablice so videti bolj seksi, toda – ali bomo zato res kupili novo? Hitrejši procesorji – dokler se tablica ne zatika pri preklopu med programi (ali celo stranmi v spletnem brskalniku), je vse OK.

Vse to smo že davno ugotovili pri osebnih računalnikih. Že kar nekaj let je tega, kar smo z vsako novo različico procesorja/pomnilnika/matične plošče, navsezadnje tudi monitorja, od PCja dobili veliko več kot od prejšnje različice. Danes pa lahko ugotovimo, da veliko (preveč) uporabnikov še vedno uporablja računalnike, v katerih je nameščen Windows XP. Naj spomnim, to je operacijski sistem, ki je bil narejen pred 13 leti! Ljudje so enostavno nehali kupovati računalnike, ker jim stari zadostujejo.

Izdelovalci so se odzvali tako, da so, de facto, uničili trg (to se s stališča uporabnika seveda ne sliši tako zelo slabo kot s stališča izdelovalca in prodajalca) – osebni računalniki so danes tako zelo poceni, da to tekmo z ničelnimi zaslužki zmore vedno manj izdelovalcev. Pred desetimi leti (glej zadnjo stran Monitorja) smo preizkusili cenejše prenosnike in za mejo postavili ceno 1600 evrov. V tokratni številki tak test zahteva mejo 600 evrov, pri čemer smo preizkusili tudi prenosnik, ki stane vsega 270 evrov. In to je bil Hewlett-Packardov model, ne kak brezimni »kitajec«!

Zakaj je industrija računalnikov in zabavne elektronike tako zelo tako samodestruktivna in drugačna od npr. avtomobilske industrije? Avtomobili so med nami že sto let in več, pa nič ne kaže, da bi kdaj zašli v tako hudo krizo, kot se očitno ciklično dogaja »elektronikom«. Cene avtomobilov se ne znižujejo (škoda, mar ne?), še več, industrija zelo uspešno vzržuje tudi podporne industrijske veje, od oglaševalske do medijske, tega pa za računalništvo ne moremo več reči. Za razvoj avtomobila in predvsem za množični prodor na svetovni trg je treba silno veliko in veliko več denarja, kot ga terjata razvoj in prodaja  računalnika/tablice/telefona. Slednji so danes pač lego kocke. Razvoj posameznih vezij je resda zelo drag, sama proizvodnja pa je potem v resnici le »štanc«. Težko si predstavljam, da bo kdaj tak štanc tudi proizvodnja avtomobilskega motorja ali menjalnika. Poleg tega menim, da se avtomobilisti dobro držijo, ker je po svetu dovolj malo izdelovalcev avtomobilov (oz. konglomeratov) in si ne skačejo v zelje. Vsaj ne preveč. Če se kdaj kje znajde kdo, ki pokaže, da zna izdelovati tudi cenejše avtomobile, ga pokupijo veliki in kupljeno blagovno znamko cenovno omejijo navzdol (Dacia, Škoda ...).

Pri nas pa ne. Izdelovalci so potrebovali 30 let, da so uničili trg osebnih računalnikov, in le štiri, da jim to  začenja uspevati tudi na področju tablic.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki