Problem?

Objavljeno: 27.10.2020 | Avtor: Gregor Stamejčič | Kategorija: Dosje | Revija: November 2020

Ajdi, kot po slovensko pravimo trolom iz nordijskih legend, so se v zadnjih desetletjih izpod mostov, kjer naj bi prebivali, preselili na splet. Z novim okoljem pa so tudi zamenjali obrt. Namesto mitnine dandanes pobirajo čisto običajni osebni dohodek za to, da počnejo, kar znajo najbolje – trolajo.

Fenomen spletnih trolov ni nov. Prvi so se pojavili že v davnih dneh BBS, razmah družabnih omrežij in komentarjev pa je njihovo početje samo pomnožil. Pravzaprav je mogoče trditi, da so stari toliko, kot je star internet sam. Izvor termina je povezan z mitološkimi troli, ki v pripovedkah veljajo za neumne, prepirljive in nedružabne, kot taki pa otežujejo junakovo popotovanje. V mnogih primerih sodobnih ajdov gre le za izpade osamljenih, jeznih ljudi – običajno moških –, ki tako lajšajo svoje komplekse. Ob tem je seveda pomembno, da ostajajo skriti za zaslonom anonimnosti, ki ga nudi splet. Vendar pa obstajajo tudi druge vrste trolov. Za marsikaterim od njih namreč stoji šef – ta pa je lahko podjetje, ideolog, država ali kaj podobnega. Skratka, nekdo z agendo, ki mu jo ajdska vojska pomaga udejanjiti.

Spletni troli so verjetno stari toliko, kot je star internet.

Trololo

Čeprav je termin »spletni trol« precej splošen, večinoma označuje osebo, ki neti »špetir« na internetu. V javno razpravo na spletu – bodisi na forumih, v komentarjih pod članki, na družabnih omrežjih ali čem podobnem – posegajo s komentarji, ki so namenoma žaljivi, nestrpni, nepovezani z vsebino ali vsaj čudaški. Njihov cilj je običajno sprožiti čustveni odziv ostalih uporabnikov, s tem pa iztiriti debato. Trolanje v smislu pikrih komentarjev, skrajno desničarskih izpadov, nestrpnosti do drugačnih, neslanih šal na račun žensk ali zagovarjanja različnih neumnih zarotniških teorij je postalo stalnica naših zaslonov. Danes pa je dobil ta termin tudi nekoliko širši pomen in označuje tudi podleže, ki prek spleta zalezujejo in nadlegujejo ljudi – recimo skrunijo spominske strani umrlim, da bi povzročali bolečino svojcem, ali pa ljudem grozijo. Primer takšnega trolanja je razvpiti gamergate, kjer so kritičarki Aniti Sarkassian med drugim grozili s smrtjo in posilstvom zaradi nestrinjanja z njeno analizo video iger. Standardna definicija trola predvideva njegovo zavestno odločitev, da bo motil neko razpravo., vendar pa mnogi menijo, da je takšna definicija preozka, saj tudi naključni, nenamerni trol z lahkoto uniči neko debato.

Mnogi psihologi opozarjajo, da vzorci obnašanja trolov močno sovpadajo s tako imenovanim mračnim štirikotnikom. Gre za psihološko polje, ki ga sestavljajo različne oblike sadizma, narcisizma, makiavelizma in psihopatije.

Spletni ajdi lahko nastopajo v tradicionalni vlogi dvornega norca, ki skozi izkrivljeni humor govori resnico – oziroma se v tej luči vidijo vsaj sami. Mnogi psihologi namreč opozarjajo, da vzorci obnašanja trolov močno sovpadajo s tako imenovanim mračnim štirikotnikom. Gre za psihološko polje, ki ga sestavljajo različne oblike sadizma, narcisizma, makiavelizma in psihopatije. Tudi motivi takšnih spletnih nebodijihtreba naj bi bili vse prej kot benigne zafrkancije. Trolanje jim namreč daje občutek moči, sploh kadar nastopijo v skupinah. Tudi njihovi zapisi pogosto ne delujejo kot zafrkantski, impulzivni komentarji dvornega norca, ampak kot izjave, katerih namen je ustrahovati in prizadeti druge uporabnike. Spletni ajdi pogosto tudi zamenjajo svojo identiteto in se izdajajo za pristaše neke ideje, vendar pa imajo o njej nekaj vprašanj. S temi pa poskušajo zasejati dvom v samo idejo, o kateri teče razprava. Glavni brlog trolov je še vedno na strani 4Chan, pogosto pa se srečujejo tudi na različnih straneh Reddita. Obe namreč dopuščata izmenjavo tako rekoč kakršnihkoli memov, zapisov ali idej brez pregleda ali cenzure. Eno od žarišč trolovske kulture je tudi Encyclopaedia dramatica, kjer se na enciklopedičen način norčujejo iz vsakodnevnega dogajanja. Kot taka je pomemben del internetne kulture z mnogimi memi, debatami in celo načrti za skupinsko trolanje.

Uničujoča moč spletnih trolov se je izkazala med afero gamergate, ko je feministična novinarka opozorila na prevladujoče moške vzorce v industriji video iger.

Kako pregnati ajda

Troli so znani kot trdoživa bitja. Najboljša obramba pred posameznimi izpadi je, da jih enostavno prezremo. Od tod tudi znana krilatica Don't feed the troll! – Ne hrani trolov. Če se ti provokatorji tako rekoč krmijo ob človeški mizeriji, srkajo nektar iz prizadetih čustev in razburjanja, ki ga povzročajo, jim je seveda najbolje to hrano enostavno odvzeti. Uporabniki naj ne nasedajo provokacijam, predvsem pa naj se nanje ne odzivajo čustveno. Odgovor – če je sploh potreben – naj bo potemtakem čim bolj nevtralen, mogoče rahlo pokroviteljski, kot da bi govoril z neumnim otrokom. Kar je včasih celo res. Na neumnosti je treba odgovarjati z dejstvi in suhoparno izpostaviti povezave med njimi, vendar pa je načelno odsotnost kakršnegakoli odziva še boljša. Če nasvet o nehranjenju ajdov velja za posameznike, pa je treba poudariti, da so skupine na ignoranco povsem neobčutljive, saj so številke na njihovi strani, s tem pa tudi moč. V svojem trolanju se medsebojno podpirajo in s tem podžigajo, kajti ravno moč je običajno glavno gonilo spletnega trola – običajno so namreč ti v resničnem življenju zasmehovani, nadlegovani, osamljeni adolescenti.

50 Cent Army, ki je v službi Kitajske, vsako leto objavi približno 440 milijonov propartijskih zapisov na družabnih omrežjih. Med koronsko epidemijo so se za žarišča dezinformiranja v zvezi z boleznijo izkazali Severna Makedonija in Filipini. Sploh zadnji menda gostijo kar nekaj trolskih tovarn, ki zagotavljajo podporo avtokratskemu predsedniku Rodrigu Duterteju.

Da bi njihov učinek omejili, nekatere strani, denimo Reuters ali Gizmodo, za oddajo komentarjev zahtevajo registracijo z avtorjevim imenom in naslovom. Mnogi uporabljajo tudi moderatorje, ki poskušajo ajde krotiti z dejstvi in opombami. Včasih je smiseln tudi izbris kakšnega zapisa – sploh če je v nasprotju s pogoji uporabe strani –, vendar pa takšno ravnanje lahko tudi podžge trolovo trmo. Mogočno orožje proti takšnim zoprnežem sta humor in prijaznost, saj jih takšen odziv pogosto osupne in utiša. Najmogočnejše orodje pa je seveda razkrinkanje. Ponavadi tega celo ni treba storiti javno, saj bi lahko takšen linč iz ubogega ajda naredil žrtev. Dovolj ga je opomniti, da imamo njegove podatke. Razkrinkanec bo običajno stisnil rep med noge in jadrno zapustil debato. Troli namreč hrepenijo po občutku nadzora in moči, tega pa lahko udejanjijo le na spletu, varno skriti za zastorom anonimnosti.

Evgenij Prigožin je znan kot Putinov kuhar, saj vodi ketering servis, ki skrbi zanj. Ob tem pa za ruskega predsednika kuha tudi lažne novice v svojih trolskih tovarnah.

Moč skupine

Čedalje več spletnih trolov pa ne počne svojih barabij zaradi lastnega veselja, marveč po nareku. Takšne je seveda nemogoče odgnati z gornjimi strategijami. Bodisi zaradi lastnih prepričanj bodisi proti plačilu spletni mnenjski bojevniki služijo promoviranju agende različnih mogočnežev, ideologov in podjetij. Uporabljajo jih neonacisti pri Stormfrontu kot tudi bolj zmerni alt-right mnenjski voditelji tipa Ben Shapiro ali Jordan Petersen. Četudi ima svoje trole tudi politična levica, je v splošnem mogoče trditi, da so spletni ajdi ponavadi zagovorniki bolj nazadnjaških, nacionalističnih, protifeminističnih in homofobnih idej. Trolanje je namreč lažje, ko deluje na iracionalne strahove in sovraštvo. Cilja takšnega ideološkega trola sta normalizacija sovražnega govora skozi sklicevanje na svobodni govor ter seveda očrnitev skupin, ki jih imajo za grožnjo. Ironično so takšni politični križarji, ki svarijo pred propadanjem vrednot, pogosto – zavedno ali ne – v žepu Rusov. Ti namreč poskušajo Zahod ošibiti skozi ustvarjanje nereda. Neonacizem, islamofobija ter sovraštvo homo- in transseksualcev pa so koristna orodja za tovrstno početje.

Neodvisna ruska novinarka Ljudmila Savčuk je pred petimi leti dva meseca delala pod krinko v Olginu. Bila je ena izmed stotin mladih, izobraženih ljudi, ki so se odzvali na spletni oglas, potem ko je ta ponujal kreativno delo prek spleta. V tem času je prek različnih lažnih računov objavila na stotine zapisov vsak dan.

Seveda so se troli izkazali za koristne tudi v poslu. Zaposlujejo jih farmacevtska podjetja ali različni holistični padarji, ki hočejo prodati kačje olje, ki naj bi zdravilo covid 19. Zaposlujejo jih tudi druga podjetja, ki želijo, da bi ljudje ignorirali pandemijo in se vrnili na delovna mesta – ta promovirajo agendo proticepilcev in paranoidni strah pred omrežjem 5G. Prave borbe se odvijajo tudi med prehrambnimi podjetji, kjer se konkurenti poskušajo diskreditirati z različnimi zapisi – od lažnih, do zasmehovalnih. Troli so pogosto povezani z različnimi teorijami zarote, od mračnjaških, fašistoidnih sovražnikov »globoke države«, zbranih okoli zarote QAnon, do raznih ploskozemeljcev ali pristašev takšnih ali drugačnih terapij. Zagovorniki uporabe »čarobnega mineralnega zdravila«, znanega tudi kot MMS, ki je v bistvu kristalizirano industrijsko belilo, napadajo različna farmacevtska podjetja, saj naj bi poskušali narediti ljudi odvisne od svojih produktov. Kar nemara celo drži – farmakologija ima zagotovo precej okostnjakov v svojih pregovornih omarah –, vendar pa s takšnim trolanjem ti samozvani alternativni zdravilci samo poskušajo prodati svoj izdelek. Ki je, mimogrede, dokazano toksičen in povzroča slabost, bruhanje ali celo smrt.

Zgradba v St. Peterburgu, kjer je pet let, 24 ur na dan več kot tristo ljudi v dveh izmenah pisalo izmišljene zgodbe z namenom ustvarjanja kaosa v svetu.

Ajdje v službi očetnjave

Najbolj očitna raba organiziranih skupin spletnih trolov je dandanes verjetno v dnevni politiki. V takšni ali drugačni obliki jih uporabljajo malone vsi sodobni vodje, ne le Putin. Ameriški ali kitajski predsednik imata svoje, verjetno pa tudi praktično vsi ostali svetovni voditelji, tudi domači. Mnogi od njih, po neki raziskavi skoraj polovica držav sveta, so delovanje svojih trolov organizirali celo v tako imenovane trolske tovarne ali farme. 50 Cent Army, ki je v službi Kitajske, vsako leto objavi približno 440 milijonov propartijskih zapisov na družabnih omrežjih. Med koronsko epidemijo so se za žarišča dezinformiranja v zvezi z boleznijo izkazali Severna Makedonija in Filipini. Sploh zadnji menda gostijo kar nekaj trolskih tovarn, ki zagotavljajo podporo avtokratskemu predsedniku Rodrigu Duterteju. Njegova kampanja naj bi porabila – za tamkajšnje razmere ogromnih – 200.000 dolarjev za najem spletnih propagandistov. Zapise o epidemiji iz obeh omenjenih držav je Facebook enostavno prepovedal. Tudi Turčija uporablja podobne metode za podporo predsedniku Erdoganu.

A v Evropi in Ameriki ni dosti drugače. Albanci premorejo – pod ameriško taktirko – trolsko farmo, ki proizvaja protiiransko propagando. Lukašenkovi ajdi v Belorusiji svarijo pred kvarnim vplivom, ki se širi iz Poljske in Ukrajine. Tudi tako imenovane zahodne demokracije niso dosti boljše. Edward Snowden je razkril delovanje angleške Brigade 77, ki deluje pod okriljem obveščevalnih služb. Njihova cilja sta diskreditacija različnih posameznikov in organizacij ter promoviranje britanske agende skozi strani, kot je Flickr ali Youtube. Poljska uporablja trole, da bi utrdila oblast Andrzeja Dude in da bi odvrnila Poljake od kvarnega, nemoralnega početja EU. Ta pa ima poseben oddelek, ki poskuša proevropsko agendo ustoličiti v tako imenovani vzhodni soseščini, torej večinoma v bivših republikah Sovjetske zveze. Delovanje ZDA je prav tako dobro dokumentirano, izvajajo vsaj pet različnih vladnih programov, ki merijo na manipulacijo javnega mnenja doma in v tujini ter nevtralizacijo ljudi, ki jim pomenijo politično grožnjo doma. Programi niso novi, le tehnologija. Posameznika pa je mnogo lažje prikazati kot lažnivca, perverzneža ali pokvarjenca skozi nekvalificirane zapise stotin plačancev na družabnih omrežjih.

Kot novinarka pod krinko je Ljudmila Savčuk dva meseca delala kot spletni trol. Ko je svoje izsledke objavila, so jo označili za perverznico, ameriško vohunko in ji grozili.

Iz Rusije z ljubeznijo

Čeravno mati Rusija niti približno ni edina država, ki za promocijo lastnih interesov uporablja spletne trole, pa je v tem početju izjemno uspešna. Njena uporaba spletnih bojevnikov za promocijo lastne agende je tudi dobro raziskana, visoko dovršena in lahko zato služi kot posebej poučen primer. Korenine ima namreč v zapuščini vojaške doktrine Sovjetske zveze in, specifično, zloglasnega KGB. Že med drugo svetovno vojno so namreč začeli razvijati maskirovko, ki pomeni zakrivanje in prikrivanje – recimo premikov čet ali kamuflažo topništva –, pa tudi propagando in dezinformiranje. V zadnjem se je izmojstrila prav zloglasna vohunska organizacija, njihov cilj pa je bil z lažnimi informacijami spodkopati zaupanje v nasprotnikovo oblast, prek tega pa ustvarjati družbeni nered. Tem postopkom so rekli aktivne mere, izraz pa se je ohranil do danes, ko ga pravzaprav lahko enačimo s trolanjem. Rezultat aktivnih mer v 20. stoletju je nezanemarljiv – od podtikanja dokazov, da je bil virus aids umetno ustvarjen, prek izvolitve Francoisa Mitterranda za predsednika Francije do razmaha gibanj za nuklearno razorožitev. Tudi v tem stoletju je njihov učinek znaten, od podpore skrajni desnici v sodobni Evropi ter vmešavanja v izvolitev Trumpa do izstopa VB iz Evropske unije. Čeprav so aktivne mere domena obveščevalnih služb, pa se te danes pogosto prepletajo z delovanjem visoko organiziranih trolskih tovarn.

Na primer dobro znano je rusko podjetje, na zahodu imenovano IRA (Agencija za raziskave interneta) ali pa kar kot Troli iz Olgina. Olgino je predmestje St. Peterburga, kjer stoji nevpadljiva štirinadstropna zgradba z zagrnjenimi okni in nekam veliko kamerami. V njej ima sedež omenjena agencija, ki je povezana z oligarhom Evgenijem Prigožinom, znanim tudi pod vzdevkom Putinov kuhar. Cia je o njih poročala že pred petimi leti. Tedaj so izpostavili njihove povezave z obveščevalnimi službami, s propagandno kampanjo v zvezi s priključitvijo Krima in (že od leta 2015) s predsedniško kandidaturo Donalda Trumpa. Agencija je zaposlovala kup poklicnih trolov, po nekaterih podatkih čez tristo, ki so prek lažnih računov širili pristransko, prorusko propagando. Za krive jih je spoznalo tudi ameriško vrhovno sodišče, letos poleti pa naj bi od Trumpa naročen kibernetski napad uničil njihovo delovanje. Verjetno gre za le majhen udarec podjetju IRA, saj si je Prigožin domnevno blizu ne le s Putinom, marveč tudi Trumpom, poleg tega pa to prav gotovo ni edina trolska farma v Rusiji.

Trolanje uporabljajo tudi mnogi spletni padarji, ki poskušajo prodati svoje čudežno zdravilo proti covidu 19. Na sliki eden od njih, Mark Grenon, ki promovira zaužitje industrijskega belila.

Delovišče

Neodvisna ruska novinarka Ljudmila Savčuk je pred petimi leti dva meseca delala pod krinko v Olginu. Bila je ena izmed stotin mladih, izobraženih ljudi, ki so se odzvali na spletni oglas, potem ko je ta ponujal kreativno delo prek spleta. V tem času je prek različnih lažnih računov objavila na stotine zapisov vsak dan. Ti so bili namenjeni predvsem netenju sporov znotraj ZDA ter ustvarjanju razdora med Američani in Rusi. Pravi, da je vsak dan dobila list s kakšnimi desetimi točkami, o katerih je morala pisati, med njimi pa so bili vedno ZDA, EU in Putin. Zapisi so bili, po njenih besedah, vedno narejeni kot vtisi iz vsakdanjega življenja. Češ, ravno sem hodila po ulici, pa sem razmišljala, kako slab je novi ukrajinski predsednik. Izmišljevali so si tudi lažne zgodbice, s katerimi bi ustvarjali družbeni konflikt v ZDA, na primer o novi videoigri, ki temelji na sužnjelastništvu. Cilj je bil prikazati, kako slabi in rasistični so Američani, igra pa seveda nikoli ni obstajala. Troli iz Olgina so delali neumorno, noč in dan. Delali so na praznike, vikende, vedno v dveh 12-urnih izmenah. Zgradba je dejansko bila tovarna, njen proizvod pa so bile na eni strani lažne novice, na drugi pa zombiji. Ustvarjanje teh iz njihovega občinstva je bil po besedah bivših uslužbencev pravzaprav cilj te fabrike. Takšno pranje možganov pa je, skupaj z vratolomnim tempom, pustilo pečat tudi na uslužbencih, saj so mnogi ostali brezvoljni, depresivni in izgoreli. Zombiji, pač.

Ker so avtorji zapisov večinoma ljudje, ki jim je angleščina tuji jezik, lahko neobičajna sintaksa, napačno zapisane besede in okoren besednjak razkrijejo lažnost besedila. Na koncu pa so tu še vsebinske značilnosti – članki, ki se osredotočajo na jezo, sovraštvo in razdvajanje, na razpadanje družbe in vrednot z naslovi, kot so Praznujmo mesec ponosa, heteroseksualci niso pomembni, Med prazniki 14 streljanj v Milwaukeeju ali Michiganska mamica deportirana v Albanijo.

Pisci so bili za svojo predanost, saj je bila dnevna kvota tudi po 135 zapisov na različnih medijih, sicer bogato nagrajeni. Tedenska plača je znašala približno 1.000 evrov, kar je še posebej veliko za ruske razmere. Nekateri troli s posebej dobrim znanjem angleščine so se izdajali za Američane, da bi poskusili iztiriti debato v sicer cenjenih in vplivnih medijih, kot sta New York Times in Washington post. Ti so se v fabriki držali zase in zunaj menze niso imeli stikov s troli, ki so se osredotočali na Rusijo. Po pričevanjih bivših uslužbencev so ti, ki so se izdajali za Američane, poskušali predvsem spodbuditi jezo konservativnih kristjanov, zaradi česar so se osredotočali predvsem na članke o gejih in orožju. Tako v ZDA kot v EU pa so se trudili razpihovati islamofobijo – po napadih v londonskem Westminstru so, denimo, objavili fotografijo muslimanke, ki na videz brezbrižno zre v telefon, ko gre mimo trupel. Velik del njihovih aktivnosti je seveda namenjen predvsem notranji politiki, s slavospevi Putinu, uspehom v Siriji in podobnim. Velik del njihovega delovanja je povezan z objavami na različnih družabnih omrežjih, na forumih in pod članki, vendar pa to ni edino sredstvo, ki ga ima sodobni tovarniški ajd na voljo.

Rusko podjetje IRA, agencija za raziskave interneta, ki služi kot javni obraz trolskih farm, je lani lansiralo stran USAReally.com. Svoje agende niso niti skrivali, že pisarna pa je videti kot karikatura.

Anatomija strani

Ruski troli občasno postavijo kar stran, ki se izdaja za spletni časnik, a je le krinka za propagando. Eno takšnih, USAReally.com, je analiziral raziskovalni portal Bellingcat. Novičarska stran je na prvi pogled podobna generičnemu lovilcu klikov, vendar pa se je izkazalo, da nima nobenih mehanizmov za monetizacijo vsebine, niti Googlovih reklam ne. Že hitro poizvedovanje je stran nesporno povezalo s podjetjem FAN, ki je eno od fasadnih podjetij za IRO. Še več – podjetje je celo ponosno razglasilo, da odpirajo stran, namenjeno Američanom. Prek nje poskušajo Američanom sporočati novice o kaosu v ZDA, različne teorije zarote ter članke v podporo konservativcem. Nekaj novic je sicer povsem generičnih, nekaj jih je namenjenih pobiranju klikov, nekaj pa resnično bizarnim temam, na primer odcepitvi Louisiane od ZDA. Poleg tega so v obravnavanem primeru kot novinarji precej nespretni, saj ne znajo povezati močnega naslova s fotografijo, ki bi ju bilo mogoče deliti po družabnih omrežjih. Ker je stran precej nesramno očitna v svojem početju, danes precej piše o ameriški spletni cenzuri, katere žrtev so. V dobrem letu delovanja namreč niso pritegnili prav dosti obiskovalcev in analitiki ocenjujejo, da jo še najbolj berejo Rusi.

Kljub temu je iz tega primera mogoče razbrati cilje trolov kot tudi napake, ki jih delajo. Recimo tipkarske – v slovanskih jezikih običajno navednice postavljamo zgoraj in spodaj ob besedilu, Američani pa jih zapisujejo kot par puščic pred navedkom in po njem. Tako lahko že oblika ločil izda trola. Drugi znak je polomljena angleščina. Ker so avtorji zapisov večinoma ljudje, ki jim je angleščina tuji jezik, lahko neobičajna sintaksa, napačno zapisane besede in okoren besednjak razkrijejo lažnost besedila. Na koncu pa so tu še vsebinske značilnosti – članki, ki se osredotočajo na jezo, sovraštvo in razdvajanje, na razpadanje družbe in vrednot z naslovi, kot so Praznujmo mesec ponosa, heteroseksualci niso pomembni, Med prazniki 14 streljanj v Milwaukeeju ali Michiganska mamica deportirana v Albanijo. Čeprav je dosti takšnih zgodb izmišljenih, redno objavljajo tudi resnične, da si pač nadenejo tančico legitimnosti.

Eden od zapisov trolov iz Olgina, ki so poskušali podžgati islamofobijo po terorističnem napadu v Londonu.

Ustvarjanje strinjanja

Kot s tolikimi drugimi inovacijami, ki jih je prinesel splet, se je tudi fenomen trola preobrazil iz subkulture v del mainstreama, od tam pa postal komoditeta in orodje za tiste, ki si ga lahko privoščijo. Konec koncev je bilo od nekdaj tako – velikaši so vedno najemali barde in trubadurje, da so jim peli slavo ter blatili rivale. Vendar pa je z inovacijami, ki jih je preteklo stoletje prineslo v psihologiji in na področju množičnih medijev, fenomen ustvarjanja želje in propagande preobrazil v resnično orožje za doseganje političnih ciljev. Tega so se zavedali špijoni vseh barv, vendar pa so doktrino najbolj razvili na globalnem Zahodu – diktature so pač lahko uporabile pendrek, demokracije pa so morale najti način, kako zamegliti in nadzirati mišljenje. Digitalna revolucija je omogočila propagandi, da prodre v vsak dom, z njo vred pa tudi vsakovrstnim trolom. Najboljše varovalo pred njimi sta seveda informiranost in kritična pismenost – vendar pa je oboje težko razviti med sodobno poplavo nasprotujočih si informacij.

Kitajski troli, zbrani pod imenom 50 Cent Party, vsako leto na družabnih omrežjih objavijo skoraj pol milijarde zapisov, ki hvalijo njihovo domovino.

Svet je kompleksen, zato so kompleksne tudi razlage za različne trende v njem. Teh ni mogoče strniti v nekaj deset vrstic, kolikor je sodoben človek zmožen koncentrirano prebrati, kaj šele v nekaj sto znakov, ki jih omogoča Twitter. Svet je kompleksna kaskada vzrokov in posledic, ki se prepletajo in ustvarjajo realnost. Razmišljati o tem pa se ne ljubi ravno vsakemu med nami, zato je mamljivo poiskati bližnjico do razumevanja. Tako so nekdaj nastajala verovanja, danes tako nastajajo teorije zarote in popreproščene politične floskule. Troli delujejo podobno. Izberejo ali ustvarijo kakšno zarotniško, sovražno puhlico in jo potem ponavljajo do neskončnosti. Kot je nekje v začetku štiridesetih let 20. veka vedel povedati že dr. Joseph Goebbels: »Vsaka laž, ki jo dovolj pogosto ponoviš, postane resnica.«

Za enega od treh glavnih trolovskih brlogov poleg strani Encyclopaedia dramatica in Reddit od nekdaj velja 4Chan, sploh zloglasna stran /b/.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki