Pro et contra
Odločil sem se za vstop v svet bitcoinov, pa me zanima, kje jih je najbolje hraniti – v spletu ali doma?
Profesionalci znajo bolje
Matej Šmid
Bitcoini in sploh vse kriptovalute so tako nova tehnologija (da, tehnologija), da jo v resnici razume le majhna peščica tistih, ki se spuščajo vanje. Vemo pač, da so to neke računalniške številke in da je nekje nekdo, ki jih »računa«. In da prinašajo štirimestne letne zaslužke, v odstotkih.
Toda, ali v resnici vemo, kako in na kakšen način vse to kroži? Ali res vemo, kako te magične številke kar najbolj natančno zavarovati? Menda obstajajo neke denarnice? USB ključki? Diski? Menda se da bitcoine hraniti celo na papirju? Huh. Ne predstavljam si v tej godlji povprečnega uporabnika, ki ima še danes, desetletja po prvih virusih, težave z zaščito svojega osebnega računalnika. Ki ne razume in ne loči terminov, kot so požarni zid, virus, črv, proxy, VPN. Ki, še huje!, nima pojma, kako se naredi varnostna kopija česarkoli! Ki je za varnostno kopijo le slišal, da obstaja, kako »to deluje«, pa mu je španska vas. Čeprav »ve, da bi bilo to treba narediti«.
Ki si bo namestil nekakšno aplikacijo, ki se hvali, da je »denarnica«, in vanjo »nekako«, prek neke kode QR pretočil neke številke, ki so menda vredne tisoče evrov. In ki mu jo bo ob prvi priložnosti odnamestila nadebudna hčerka, ki bo potrebovala prostor za novo igrico. Ki mu bo telefon padel na tla in romal v smeti ali pa na servis, kjer imajo zakodirano pravilo, da je treba uporabniku vrniti popolnoma ponastavljen telefon.
Toda ne, saj bo vse skupaj treba namestiti v pravo strojno denarnico, na ključek USB! Ključek, ki bo prej ali slej pristal v predalu in se pridružil množici drugih ključkov, ki jih nihče niti ne pogleda več.
Papir? Si resnično predstavljamo, da bo imel nekdo doma nekakšen papir z nekakšno šifro, ki bo odklepala (sto?)tisoče evrov? Resno? Papir, ki se zmečka, izgubi, roma v smeti?
Ne, upravljanje navideznih valut je treba prepustiti profesionalcem, tako kot smo že davno naredili v primeru »pravega« denarja. Oni vedo, kako se temu streže, oni imajo urejeno izdelovanje varnostnih kopij. Dostop imajo varovan z vsemi varnostnimi protokoli in dvostopenjskim preverjanjem, če gre kaj narobe, imajo lastna sredstva, s katerimi stanje povrnejo nazaj.
Ok, razen kadar tega nimajo ;), in jim hekerji poberejo vse, kar je bilo na njihovih računalniških diskih. Milijoni, pač.
V žepu je najbolje
Boris Šavc
Navdušenje nad kriptovalutami je na vrhuncu. Računalnikarje redno nadlegujejo sestrične, strici, tete, prijatelji in znanci, vsi bi radi vedeli, kako do sodobnega zlata, ki se največkrat predstavlja z imenom bitcoin. No, ko civilist preskoči prvi korak, je pred novo oviro. Kam digitalno dobrino shraniti? Večina zelencev v svetu kriptovalut ima denar naložen v spletu, znotraj lastne digitalne denarnice izbrane menjalnice. Čeprav s pristopom v osnovi ni nič narobe, so na voljo boljše rešitve.
Ni ga junaka, ki ga ne bi bilo strah, da mu prisluženi denar ukradejo. V primeru kriptovalut je grožnja večja kot običajno, saj ne mine dan, ko v novicah ne bi zasledili nove akcije nadobudnih hekerjev. Ni dolgo tega, kar so milijone odtujili tudi Slovencem. Marsikdo bi lažje spal, če bi imel digitalni denar v žepu, kjer bi bil na varnem pred dolgoprstneži in propadom podjetja, ki smo mu zaupali hrambo digitalnih kovancev. Na srečo je na voljo rešitev – na voljo sta papirna in strojna različica fizične digitalne denarnice. Tako imenovani hladni shrambi ne morejo do živega virusi niti okvare računalnika. Ker papir ali strojna oprema, vidnejša predstavnika strojnih denarnic sta Trezor in Ledger Nano S, nista povezana z internetom, zasebne ključe do zaklada hranimo krajevno. Edina resna grožnja, ki jim preti, je izguba. Če fizično digitalno denarnico izgubimo, so razsežnosti katastrofe enake izgubi fizične mošnje, kjer smo ob osebne dokumente, plačilne kartice in denar. Posledice precej omilimo s strojnimi napravami, ki so navadno imune za izgubo in krajo.
Sam priporočam uporabo fizične digitalne denarnice v podobi ključa USB, zaščitenega s številčnimi kodami in naprednimi gesli. Napredna tehnologija omogoča izdelavo skritih denarnic, hrambo več kriptovalut v eni napravi, kar je pri spletnih menjalnicah prej izjema kot pravilo, ter delo z digitalnim denarjem brez provizij. Čeprav je ničen strošek prenosa denarja z enega konca sveta na drugega ena glavnih prednosti kriptovalut, se pri spletnem pretvarjanju in transakcijah izkaže nasprotno. Če nam strojno denarnico nepridipravi odtujijo, nam denarja ne morejo ukrasti. Naprava je zaščitena, sami pa imamo za dostop do bitcoinov ali drugih virtualnih novcev skrito varnostno geslo. Zlati rek pravi, da nam digitalnega denarja ni treba varovati, zaščititi moramo zgolj dostop do njega. Če se spuščamo v privlačen svet mešetarjenja s kriptovalutami, si ga velja zapomniti.
