Pro et contra
Vedno znova berem o tem, da bo treba nadgraditi nove Windowse pa operacijski sistem za iPhone pa prišel je novi Android pa … Ali je res nujno, da se moramo uporabniki ukvarjati s takimi, potencialno stresnimi situacijami?
Boris Šavc: Ne zapirajmo si poti: do prihodnosti!
Da, v pričakovanju novih operacijskih sistemov Windows, OS X, Android in iOS se tudi meni poraja vprašanje o nujnosti nadgradnje. V preteklosti smo bili prevečkrat razočarani nad neodzivnostjo starejše strojne opreme, mankom novih (uporabnih) zmožnosti ter hrošči, ki se radi naselijo v prvo različico operacijskega sistema. Zakaj bi bilo tokrat drugače?
Časi se spreminjajo. Če so včasih proizvajalci strojne opreme capljali za razvijalci operacijskih sistemov, je danes drugače. Lep primer so pametne ure, kjer Sonyeva SmartWatch 3 z brezžično povezljivostjo WiFi čaka na posodobitev sistema Android Wear, da se bo z omrežji znala povezati brez posredovanja dežurnega pametnega telefona. Uporabniki, ki operacijske sisteme redno nadgrajujejo s svežimi različicami, iz strojne opreme iztisnejo največ. Obenem so deležni priboljškov v obliki uporabnih zmožnosti, med katerimi prednjačijo obogatena umetna pamet, olajšano delo in zmogljivejši pripomočki. Četudi se na prvi pogled zdi, da bistvenih novosti ni, daljša raba novinca razkrije, kaj so razvijalci počeli v preteklem letu. Prihajajoči iOS je na pogled identičen predhodniku, a vseeno prinaša proaktivne sugestije v maniri pomočnika Google Now ter precej izboljšano tipkovnico. Če navedenemu prištejemo energijsko varčnost in predvidevanje dotika, je vprašanje o smiselnosti nadgradnje nesmiselno.
Nadgradnje so varnejše pred zlikovci s spleta. Manjša zbirka uporabnikov, neznano programsko drobovje in zakrpane luknje starih grehov so trd oreh za nepridiprave. Navadili smo se, da operacijske sisteme redno posodabljamo. Poleg varnostnih zaplat razvijalci v posodobitve vse večkrat vključijo tudi obogateno funkcionalnost. Praksa je postala tako priljubljena, da Microsoft »grozi« z ukinitvijo nadaljnjih nadgradenj. Deseti Windowsi naj bi postali njihov zadnji operacijski sistem, prihodnje izboljšave ter spremembe bodo namreč v Okna prispele z rednimi posodobitvami.
Prepričanih je vedno več. Da so uporabniki, ki se starega sistema držijo kot pijanec plota, v manjšini, dokazuje priljubljenost telefonov in tablic Nexus, ki so med prvimi deležni nadgradenj Googlovega operacijskega sistema. Dotično »zmogljivost« Nexusom zavidajo drugi proizvajalci mobilnih naprav, ki morajo iz dneva v dan poslušati negodovanja kupcev, ko njihova nadgradnja kasni. Da smo uporabniki željni novosti, pričata priljubljenost novic o prihajajočih nadgradnjah in število namestitev beta različic. Če je včasih veljalo, da z nadgradnjo velja počakati, ker je prva različica običajno daleč od pričakovanega, so danes prihajajoči operacijski sistemi že v beta različici stabilni in zmogljivi. Z njihovo uporabo prispevamo, da so uradne izdaje res popolne.
Matej Šmid: Če deluje …
Hja, je že tako, da so današnje naprave zmes strojne in programske opreme, in če strojne opreme ni enostavno nadgraditi in zamenjati, programske pač ni težko. No, vsaj tako si domišljajo programerji v programskih hišah, ki izdelujejo operacijske sisteme in si vsake toliko omislijo nadgradnjo. Ta, vsaj po njihovih besedah, prinaša toliko in toliko novosti, z novostmi pa seveda tudi prednosti za nas, uporabnike.
Pa si uporabniki vsega tega res tako zelo želimo? Tisti, ki s(m)o tehnično zvedavi, zagotovo da, velika večina »smrtnikov« pa zagotovo ne. Kaj točno je že narobe s telefonom, ki popolnoma lepo deluje, z njim lahko telefoniramo, uporabljamo elektronsko pošto in celo brskamo po spletu? Je res nujna nadgradnja, da bodo nastavitveni meniji v njem po novem malce drugačni? To, da bodo drugačni, v resnici pomeni le to, da se bo moral uporabnik z njimi še enkrat spoznavati in se učiti »novosti«, ki so to bolj same zaradi sebe.
Ali pa namizni računalnik – kaj točno je v resnici narobe s 14 let starim operacijskim sistemom Windows XP? Imam dva malce starejša sorodnika z računalnikoma, ki z »XP-ji« delujeta popolnoma brez težav. Računalnik zadovoljivo funkcionira deluje z diskom in DVD-jem, prikazuje še vedno sodobno namizje, ki se ne razlikuje veliko od tega, kar bodo prinesli novi Windowsi 10, je enakopraven član interneta in zna predvajati medijske vsebine. Da, tudi pisarniški paket na njem lepo deluje. Resda po novem javlja, da »ni več podprt«, kar pomeni, da moram (v imenu sorodnikov) malce bolje poskrbeti za zanesljivost protivirusnega programa, to je pa tudi vse. Zakaj bi torej morali ta dva (in take) računalnika nadgraditi? Zato, da se bodo morali uporabniki vsega učiti na novo? Ali morda zato, da bo treba kupiti tudi nov računalnik, ker je obstoječi pač že prestar? Ali pa zato, da bosta morala sorodnika vse mogoče programe namestiti na novo (kajti nadgradnja za Windows XP pač ne deluje več)?
In seveda, tudi če nadgradnja deluje, v resnici ne deluje ravno vedno, povsod in popolnoma. Zgodb o nadgradnjah iPhonov in iPadov, ki so šle po zlu, je na spletu nič koliko, zgodb o nadgradnjah Windowsov pa še več. Kar težko si predstavljam, kako bo stekla nadgradnja na mojem računalniku z Windows 7, ki ima že vrsto let nameščeno malo morje različnih programov, gonilnikov in servisov. Zame bo sicer to svojevrsten izziv, a vendar ga povprečnemu uporabniku nikakor ne bi priporočal. Če deluje, pač ne popravljajmo.
