Pro et contra – ZDA ali EU?
Je informacijska tehnologija, v vseh oblikah, res nezamenljivo skoncentrirana le v ZDA (in na Kitajskem), ali pa obstaja možnost, da bo vsaj delček te kdaj premogla tudi Evropa?
Boj za našo lastno prihodnost
Boris Šavc
V času, ko digitalna infrastruktura oblikuje temelje našega vsakdana, od komunikacije, dela, zabave do osebne identitete, je izbira digitalnih storitev tudi izbira vrednot. Kot Evropejec čutim, da bi morali kot celina začeti odločneje podpirati evropske digitalne alternative, namesto da se še naprej zanašamo skoraj izključno na ameriške tehnološke velikane, kot so Google, Apple, Microsoft in Meta (Facebook).
Najprej je tu zasebnost. Evropa ima najstrožje zakone na področju varovanja podatkov na svetu, zlasti z uredbo GDPR, ki daje posamezniku več nadzora nad njegovimi osebnimi podatki. Toda kaj nam koristi ta zakonodaja, če večino digitalnih orodij in platform še vedno nadzorujejo podjetja s sedežem v ZDA, kjer veljajo drugačni (in pogosto milejši) standardi? Uporaba evropskih rešitev pomeni večjo skladnost z našimi zakoni in manj možnosti, da naši podatki končajo v komercialnih ali političnih analizah onkraj Atlantika.
Gre tudi za digitalno suverenost. Če Evropa želi ostati konkurenčna in neodvisna, ne more biti le uporabnik tujih tehnologij. Vsakič ko se zanašamo na ameriške storitve, del prihodnosti Evrope dajemo v roke tujim interesom. Težko govorimo o strateški neodvisnosti, če so naša podjetja, šole in celo javne uprave odvisne od tujih strežnikov, platform in algoritmov. Evropske digitalne rešitve, čeprav morda manj udarne ali uporabniško dovršene, predstavljajo priložnost, da gradimo znanje, infrastrukturo in podjetja znotraj naših meja.
Tretji razlog sta kultura in identiteta. Digitalni svet ni nevtralen, saj oblikuje način, kako komuniciramo, kako se izražamo, kako razmišljamo. Če uporabljamo orodja, ki so bila ustvarjena v drugem kulturnem okolju, lahko sčasoma prevzamemo tudi njihove vrednote, prioritete in načine vedenja. Evropske storitve bolje izražajo naše jezikovne, kulturne in družbene posebnosti. Podpora domačim platformam pomeni tudi ohranjanje raznolikosti in kulturne raznovrstnosti v digitalni sferi.
Na koncu pa je tu še podpora lokalnim inovacijam. Če želimo v Evropi spodbuditi nova zagonska podjetja in razvijati lasten tehnološki ekosistem, potem moramo postati tudi njihovi uporabniki. Ne moremo pričakovati evropskega uspeha, če smo sami raje ujeti v ameriških ekosistemih. Potrebujemo več Evropejcev, ki so pripravljeni poskusiti lokalne alternative, kot so spletni iskalnik Qwant, odjemalec elektronske pošte Proton Mail ali operacijski sistem Tuxedo OS. Zato verjamem, da ni samo praktično, temveč tudi moralno, kulturno in strateško pravilno, da Evropejci izbiramo evropske digitalne storitve. To ni boj proti ZDA, to je boj za našo lastno prihodnost.
Ljudje s(m)o pragmatični, podjetja pa še bolj
Matej Šmid
Berem zapis kolega Borisa na levi strani in si ne morem kaj, da ga ne bi označil za utopista. Celo naivneža. Kar 50 let (in več!) je trajalo, da si je Amerika zacementirala vodilno vlogo v širšem računalništvu, zdaj pa bomo v Evropi vse to na vrat na nos povozili in zavladali svetu? In to vse zaradi … Donalda Trumpa?
Vsi bomo uporabljali Tuxedo OS in kaj? Iskalnik Qwant? Resno? Ne, ljudje smo po naravi pragmatični in uporabljali bomo tisto, kar je najbolj enostavno, najbolj običajno, tisto, kar uporabljajo vsi. Ker bomo s tem imeli najmanj težav, saj je »računalništvo« v resnici le orodje, s katerim želimo imeti kar najmanj težav. Popolnoma se strinjam, da se da s Tuxedom narediti večinoma vse kot z Windows ali MacOS, toda ali res kdo verjame, da se bo kdo zaradi evropskega nacionalizma odločil učiti popolnoma novega sistema? Prepričan sem, da tega tudi Boris ne bo naredil ;). In če je Tuxedo vsaj O. K., bi si upal trditi, da Qwant še to ni. Ampak ne bom niti poskušal, priznam.
Ljudi se sicer občasno res da nagovoriti k začasnim bojkotom, česarkoli, vendar to ne traja prav dolgo. Spomnim se, kako so Američani nekoč french fries preimenovali v freedom fries, ker se jim Francija ni postavila ob bok (v napadu na Irak). Ali kako danes Kanadčani menda raje kupujejo kanadsko hrano in ne ameriške. »Ker, Trump.«. Ni in ne bo trajalo, na dolgi rok se vse 'izniha'.
Najboljša operacijska sistema za osebne računalnike sta pač ameriška Windows in MacOS. Če bi bilo drugače, bi po 30 letih tovrstnih pozivov danes že vsi uporabljali Linux (pardon, Tuxedo OS). Neameriških operacijskih sistemov za mobilne naprave sploh ni! Najboljša pisarniška paketa sta ameriška Microsoft Office in Google Doc. Če bi bilo drugače, bi po 30 (in več!) letih vsi že uporabljali nekaj iz vejevja OpenOffice. Najboljši iskalnik je ameriški Google, zadnje čase pa kaže, da bo to morda postal, spet ameriški, ChatGPT. Ne, to ni in ne bo Qwant. Najboljše storitve v oblaku so ravno tako ameriške – AWS, Azure, Google Cloud. Moram res spomniti, kaj se je zgodilo ob požaru enega samega podatkovnega centra največjega evropskega 'oblaka', OVHCloud? Zgorelo je 30.000 strežnikov, umrlo je 3,6 milijona spletnih strani, prek 464.000 domen. V 'oblaku', ki bi moral biti po definiciji odporen na izpade posameznih centrov. In da, uporabniki, stranke OVHClouda, so ostali celo brez varnostnih kopij svojih strežnikov. Ali res kdo misli, da bodo resna podjetja v imenu nacionalne zavednosti zaupala taki evropski alternativi?
