Pro et contra: vrhunska grafična kartica, da ali ne?
Cene grafičnih kartic so poletele v nebo! Ali bo zanje res kmalu popolnoma običajno odšteti tisočak ali dva?
Da se tudi za petkrat manj denarja!
Boris Šavc
Za nakup najdražjih modelov ni praktično nobenega ??. Če nismo ravno profesionalni grafični oblikovalec ali rudar kriptovalut, zmogljivih grafičnih kartic ne potrebujemo. Za igre zadostuje izbrana konzola, za delo pa spodoben računalnik, za katerega nam ni treba prodati ene od ledvic.
Največja prednost konzol je zagotovo cena. Par stotakov stane zadnja tehnologija, primerljiva z bistveno dražjimi računalniki. Razlog zanjo tiči v tekmovalnosti proizvajalcev, ki z namenom pridobiti čim več privržencev na svojo stran prodajajo naprave bistveno pod vrednostjo tehnologije v njih. Nova generacija konzol je na prodajnih policah in Playstation 5 ter Xbox Series X sta igričarstvo v dnevni sobi povzdignila na doslej nevideno raven. Vse, kar imajo vrhunski peceji, imajo tudi konzole. Ločljivost 4K? Kljukica. 120 slik na sekundo? Kljukica. Senčenje in napredni svetlobni učinki? Kljukica. Če igra to omogoča, konzola nove generacije prikaže vse. In to na najboljšem zaslonu v hiši (ali stanovanju), saj konzole običajno priklopimo na televizor ter z brezžičnim ploščkom zleknjeni na kavču udobno igramo najboljše naslove.
Uporaba konzol je preprosta. V spanju čakajo na našo željo po igranju, nakar se po vstavljenem ploščku ali zagnani digitalni različici igre zbudijo in nam v hipu nudijo obilje zabave. S konzolo lahko igrajo tudi manj tehnično podkovani uporabniki, ki ne vedo, kaj je to gonilnik. Tem istim ni treba skrbeti za strojne nadgradnje, ker bo konzola tudi čez pet let enako delovala in poganjala vse najnovejše igre. Združljivost s starejšimi naslovi pri novi generaciji konzol danes ni vprašljiva. Še več, z naročniškimi paketi so nam igre na voljo praktično za drobiž. Igramo lahko številne ekskluzivne naslove, ki jih uporabniki računalnikov še dolgo ne bodo videli. Konzole omogočajo tudi oddaljeno igranje, kar pomeni, da bomo priljubljeno strategijo z nje lahko na telefonu igrali vsepovsod.
Če doma nimamo pametnega televizorja, nam konzola služi kot središče aplikacij zanj. Ob njeni pomoči bomo uživali v pretočnih vsebinah, poslušali glasbo, gledali video posnetke in drugo. Telovadbo s ploščkom po želji nadomestimo celo z namenskim daljinskim upraviteljem. Ob vsem naštetem nam ostane dovolj denarja, da si omislimo odličen delovni računalnik, kos vsem šolskim in delovnim obveznostim, spletnim razvedrilom ter podobnim. Za isti denar dobimo dve napravi, ki omogočata, da se en družinski član zabava, medtem ko drugi dela. Običajno nam ostane še kakšen evro, ki ga brez slabe vesti ali tehnološkega odrekanja porabimo za kaj drugega.
Če želimo biti v »špici«, da!
Matej Šmid
Priznam, tudi sam sem bil šokiran, ko sem zasledil, da se bodo najnovejše grafične kartice Nvidia RTX 4090 prodajale po 2.400 evrov. Toliko v resnici stane zelo dober, pravzaprav vrhunski prenosni računalnik, ki pri tem zaračuna še svoje ime. Ali pa – toliko bomo dali za res zelo dober namizni računalnik s povprečno grafično kartico in z velikim monitorjem. Ali pa za skorajda pet zelo dobrih igralnih konzol, kot je zelo dobro ugotovil kolega Boris na moji levi …
Toda tako pač je, ko se kapitalizem oziroma sistem povpraševanja in ponudbe popolnoma razbohoti. Grafične kartice Nvidia RTX 4090 so pač daleč najboljši grafični stroj za osebno računalništvo in igričarstvo na svetu. Pika. Kar enkrat hitrejše so od še pred mesecem najhitrejših grafičnih kartic, ki jih je bilo mogoče kupiti in so, priznajmo si, tehnološko svetlobna leta pred tistim, kar konkurenca vgrajuje v igralne konzole za 500 evrov. In če pomislimo še na to, da ta ista konkurenca tudi za osebne računalnike še nekaj časa (let?) ne bo imela ničesar tako zmogljivega, potem cena postane razumljiva. Zakaj bi vendarle prodajal mercedesa po ceni golfa, če po tem ni nobene potrebe, mar ne? Še posebej, če je jasno, da se tudi za mercedese vedno najde dovolj kupcev.
Morda jih na začetku ne bo veliko, vendar ne bo dolgo, ko se bo igralna industrija vendarle usmerila v razvoj iger za take zahtevne grafične stroje. Iger, ki bodo močno uporabljale sledenje žarku, iger, ki bodo imele tako kompleksno okolje, da ga običajne kartice ne bodo zmogle. Vsaj ne v ločljivosti 4K in spodobni količini slik na sekundo. Igrati igro v kakovosti, kot ji jo je namenil razvijalec, in ne morda v brezsenčni ali celo malce kockasti obliki, je pač vrhunsko. Da o »cukajoči« sliki, ki je bodo deležni lastniki manj zmogljivih kartic, niti ne govorim. Kritična masa takih iger in uporabnikov, ki si jih bodo želeli, bo poskrbela za to, da se bodo predrage kartice kupovale in s tem – sčasoma postale cenejše.
Cene bodo upadle, mercedese si bodo lahko privoščili tudi smrtniki. Do mercedesov bodo prišli tudi uporabniki igralnih konzol, čeprav z večletno zamudo, kot se je to zgodilo še vedno do zdaj.
