Pro et contra - tablice z e-črnilom ali ne?
Je e-črnilo res že dovolj zrela tehnologija, da jo lahko uporabimo tudi v zaslonih tablic in morebiti celo prenosnikov?
Počasi, da!
Boris Šavc
Tablice so po bliskovitem vzponu hitro potonile v pozabo. Nadomestili so jih vedno prisotni pametni telefoni, ki z ogromnimi zasloni zadostujejo vsem uporabnikovim potrebam na poti in doma. Proizvajalci se že dlje časa trudijo, da bi našli čarobno formulo, ki bi jih vrnila na pota stare slave. Zdi se, da so jo našli v elektronskem papirju.
V zadnjih letih je tehnologija elektronskega črnila pridobila priljubljenost in presegla uporabo tradicionalnih tablic. Elektronsko črnilo, e-črnilo ali e-papir je ime za napredno tehnologijo zaslona, ki posnema videz običajnega črnila na papirju. Prvi zasloni z njo so se na trgu pojavili v podobi okornih naprav, s katerimi razen branja ni bilo mogoče česa pametnega početi. A od takrat je preteklo mnogo let in tehnologija je nekje v ozadju neznansko napredovala. Danes imajo tablice z zaslonom iz e-papirja visoko ločljivost, dober kontrast, barve ter vrsto naprednih zmožnosti, ki presegajo okvire običajnega bralnika.
Ena izmed glavnih prednosti tablic z elektronskim črnilom je njihova energetska učinkovitost. E-črnilo ne potrebuje osvetlitve ozadja, kot to velja za navadne tablice, saj so pike na zaslonu oblikovane z uporabo statičnega električnega polja. To pomeni, da se energija porablja le, ko se zaslon posodablja, ne pa tudi med branjem ali pregledovanjem vsebine. Življenjska doba baterije se tako znatno podaljša. Zaradi odsotnosti osvetlitve ozadja so tablice z elektronskim črnilom prijaznejše za oči v primerjavi z navadnimi. E-črnilo ustvarja mat površino, ki je podobna papirju in zmanjšuje odsev, kar preprečuje utrujenost oči pri daljšem času uporabe in omogoča branje pri neposredni sončni svetlobi. Vgrajene lučke, ki so se sposobne prilagajati svetlobnim razmeram v okolici, pa poskrbijo, da lahko tablice uporabljamo tudi v temnejših prostorih.
Tablice z elektronskim črnilom so pogosto tanjše in lažje od navadnih, kar olajša njihovo prenašanje in shranjevanje. Elektronsko črnilo je zelo vzdržljivo in dolgotrajno, zato praske in spremembe v osvetlitvi ozadja ne vplivajo toliko na prikaz besedila in slik kot pri običajnih tablicah. Tablice z zasloni iz e-papirja omogočajo dostop do širokega spektra vsebin, kot so knjige, stripi, revije, časopisi, strokovna gradiva in podobno. E-bralniki z elektronskim črnilom pogosto vključujejo orodja za boljše organiziranje vsebin ter v zadnjem času z digitalnimi pisali in ustreznimi programskimi pripomočki nadvse uspešno nadomeščajo tudi klasične beležnice.
Samo za branje!
Matej Šmid
Kolega na levi strani je lepo povzel vse prednosti zaslonov e-papir (e-ink) in še lepše izpustil vse njihove slabosti. Te namreč za zdaj nič ne kažejo, da bodo v kratkem omogočile resno uporabo v »pravih« tablicah. Res je sicer, da obstajajo tablice z Androidom, ki uporabljajo take zaslone (v tej številki Monitorja smo preizkusili dve), vendar so omejene na manj znane proizvajalce, in to z razlogom – veliki se zavedajo, da zaradi pomanjkljivosti tehnologije ne bodo dosegali ravno prodajnih vrhuncev.
Ključno pri tehnologiji e-papirja je dejstvo, da je počasna. Počasna v smislu, da posamezne pike na zaslonu za spremembo stanja (barve) potrebujejo tudi do pol sekunde (500 milisekund!), medtem ko LCD to naredijo v nekaj milisekundah, zasloni OLED pa še desetkrat hitreje. Rezultat je izredno počasno osveževanje strani, ki pri listanju knjige (na Kindlu) ni moteče, zelo pa pri predvajanju videov in celo pri odpiranju aplikacij oziroma njihovih oken. Zaradi te počasnosti imajo zasloni e-papir vgrajeno delno osveževanje, ki na videz deluje hitreje, vendar zaradi tega za seboj pušča sledi prejšnje slike, ki je bila na zaslonu (t. i. ghosting). Skratka, za vse, razen za branje knjig – še bolj neuporabno.
Do nedavnega je bila slabost e-papirja tudi njegova črno-belost oziroma omejenost na le nekaj sivinskih odtenkov, ki so jih zmogli prikazati tovrstni zasloni. Spet, za branje knjig popolnoma nepomembna omejitev, vendar že za branje revij in drugih publikacij (PDF) ali stripov kar huda hiba. No, danes so že na voljo tudi barvni zasloni e-papir, kot lahko vidite v tokratnem preizkusu na začetku Monitorja. Toda izkaže se, da je ta barvnost zelo medla in bleda. Rdeča ni rdeča, ampak sivo rožnata, enako sivkasta je tudi zelena, rumena se komajda loči od sive. Za branje stripov, ki imajo večje površine enake barve in kjer pravilne barve niso pomembne, bo to za silo zadostovalo. Tudi uporabniški vmesnik tablice bo videti bolje kot v črno-beli obliki, čeprav bo zelo daleč od tistega, ki so si ga zamislili razvijalci operacijskega sistema. Pozabimo pa na barvne videe (glej tudi zgoraj) in pozabimo celo na gledanje fotografij v digitalnih albumih. Ne bodo vam všeč, verjemite!