Pro et contra - Covid aplikacija, da ali ne?

Pro et contra - Covid aplikacija, da ali ne?
Objavljeno: 25.8.2020 | Avtor: Boris Šavc | Kategorija: Mnenja | Revija: September 2020

Zanima me vaše mnenje o zadnje čase tako »modernih« aplikacijah za sledenje morebitni okuženosti s COVID-19. Jih je smiselno namestiti in uporabljati, ali ne?

Ne zaupam nikomur!

Boris Šavc

Novi koronavirus je poskrbel za nemalo doslej nepojmljivih stvari, ki so korenito spremenile naša življenja. Poleg čakanja na delo, nošenja mask in omejenostjo gibanja na občine je prišla na dan do nedavnega vedno v kali zatrta sla države po nadzoru državljanov. V teoriji je želja po uporabi mobilne aplikacije, ki bi sledila našim stikom z okuženimi osebami, upravičena. Epidemiologi bi bili razbremenjeni, posameznik pa bi se lažje izognil morebitni okužbi. A vedno, ko je nekaj lepo zapakirano, je treba pogledati, kaj se skriva v paketu.

V Sloveniji je zaživela aplikacija #OstaniZdrav, ki se v času pisanja tega članka nahaja na prvem mestu brezplačnih programov Googlove tržnice Play. Uporaba aplikacije je prostovoljna, podatki, ki jih programski pripomoček pridobiva, pa anonimizirani, kar naj bi v praksi pomenilo, da so ustrezno zaščiteni pred zlorabami. Pa je res tako? Enako je pred časom zagotavljalo družabno omrežje Facebook. Uporaba je bila prostovoljna, podatki pa na varnem, uporabljeni zgolj za delovanje omrežja. Zveni znano? Še bolj znano je nadaljevanje zgodbe, kjer je Facebook s pridobljenimi informacijami, ki jih je prodajal tujim interesentom, mastno služil. Kdo pravi, da se ne bo s covid 19 podatki zgodilo enako, ko zdravstvena kriza enkrat mine?

Aplikacija #OstaniZdrav poleg ostalih stvari sledi uporabnikovi lokaciji, da ugotovi, kdaj se osebi srečata. Čeprav odgovorni zagotavljajo, da se pridobljene informacije sčasoma brišejo in so dobro zavarovane, nas je zgodovina naučila, da vedno lahko pride do zlorab. Kaj, če se do podatkov dokopljejo kriminalci? Kaj, če se država odloči, da bo na podoben način sledila tudi drugim, na primer obolelim za aidsom? Ne bi razkritja lokacije občutljivih pripadnikov naše družbe privedla do zločinov iz sovraštva, širjenja neresnic in podobno? Smo se res pripravljeni odreči svobodi, kakršno smo si skozi stoletja izborili?

Za konec še komentar na trditve ustvarjalcev, ki pravijo, da je uporaba aplikacije praktično neopazna in se njena aktivnost pri delovanju ter zmogljivosti telefona ne pozna. Resnično dvomim, da bi to lahko bilo res. Program je še premlad, da bi v primeru Androida trditev tehnično ovrgel in postregel z dokazi, a rad bi videl različico za iOS, ki bo na telefonih iPhone morala delovati v ospredju. Apple namreč tujim aplikacijam ne dovoli delovanja v ozadju in speče programe dobesedno zamrzne. Tako bo tudi #OstaniZdrav obsojena na stalno aktivnost, ki zagotovo ne bo blagodejno vplivala – vsaj na baterijo ne, da o ostalih sistemskih virih sploh ne govorim.

Strah je odveč

Matej Šmid

Kolega na levi strani je paranoik, o tem sem prepričan. Osebno namreč menim, da »covid aplikacije« takšne, kot na dan prihajajo danes, in takšna, kot je slovenska, ne predstavljajo prav nobenega vdora v zasebnost. Hkrati sem tudi prepričan, da od njih ne bo večinoma nobene koristi.

Medijska poročila z začetka epidemije so aplikacije, ki so jih razvili v azijskih državah, hvalile kot ključno orodje, zaradi katerega so te uspešno preskočile najbolj črne scenarije. Zdaj ko vemo malce več, lahko o tem upravičeno in zelo dvomimo. Tiste aplikacije so namreč »delovale« le, če jih je uporabnik poganjal v ospredju, saj bluetooth povezovanje v ozadju na nobenem pametnem telefonu ne deluje. Koliko promilov uporabnikov aplikacij se je torej potrudilo in imelo ustrezno aplikacijo v ospredju?

Danes je drugače, aplikacije, ki vznikajo zdaj, delujejo na podlagi programskega vmesnika API, ki sta ga razvila Apple in Google, zato brez težav delujejo v ozadju. Tudi slovenska aplikacija je taka. Prvi testi (tudi Monitorjevi) kažejo, da tako delovanje potrebuje le slab odstotek električne energije, kar je zanemarljivo. Predvsem pa je jasno, da je delovanje aplikacije urejeno na anonimen način. Oblasti ne bodo o nas prejele prav nobenih podatkov, Google in Apple pa bosta dobila le tiste, ki jih tako in tako imata že od takrat, ko ste začeli uporabljati njihov telefon. Odstopanj o poznavanju vaše zasebnosti, če boste namestili aplikacijo, torej ne bo.

A bolje se boste (verjetno) počutili ob misli, da imate v žepu nekaj, kar vas varuje. Nekaj, kar beleži stike z drugimi telefoni z nameščeno isto aplikacijo in na tej podlagi ugotavlja, ali ste bili v preteklosti morda v stiku z nekom, ki je v aplikacijo vnesel potrjen podatek, da je okužen.

Težava je le v tem, da bi bilo za res uspešno delovanje aplikacije potrebno tako število uporabnikov, ki ga ne bomo nikoli dosegli (predvidoma okoli 60 odstotkov prebivalstva). Okuženih je v resnici res zelo majhen odstotek, še veliko manjši odstotek okuženih bo namestil aplikacijo in vanjo vpisal, da so res okuženi. In še veliko veliko manjša je možnost, da bo enega izmed teh nekoč in nekje srečal ravno vaš telefon. Kot je zapisano že v naslovu tokratnega prispevka v rubriki Iz tujega tiska – Osem milijonov ljudi in štirinajst alarmov.

»Aplikacije covid« so v resnici le nekakšna homeopatija – tisti, ki verjamejo vanje, jim zagotovo pomagajo. Vsekakor pa aplikacija ne more škoditi, če se zaradi te navidezne varnosti le ne bomo odpovedali drugim, učinkovitejšim ukrepom. Denimo umivanju rok.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki