Pozabljeni zastavonoše?
Pred kratkim sem nekje v spletu zasledil novico o LGjevem novem telefonu G5 (preizkus si lahko preberete na naslednjih straneh), za katerega so na tisti strani zapisali, da gre za pozabljenega zastavonošo. Ta oznaka niti ni tako daleč od resnice, s tem da LG ni edini, ki se ubada s krizo identitete. Vse bolj se zdi, da se z enakimi težavami ukvarjajo tudi v HTCju in Sonyju. Vsi trije »pač« izdelujejo neke androidne telefone.
Vsaj Sony in LG sta med civilisti sicer dovolj znana, prvi, če ne drugega, zaradi zgodovine (še kdo pogreša walkmana?), drugi pa zaradi razmeroma priljubljenih televizorjev. A sem prepričan, da če bi spraševali ljudi na ulici, naj povedo ime kakega telefona, ki ga vsa ta tri podjetja izdelujejo, bi le redkokdo znal povedati kaj več kot »Android«.
Seveda ni nič drugače pri večini izdelovalcev androidnih telefonov (razen pri Samsungu, a o njem malce kasneje), torej razni Huawei, Lenovi, Xiaomiji. Toda v poplavi brezdušnih androidnih naprav imajo slednji vsaj eno močno orožje – nizko ceno. Če že imaš v žepu razmeroma velik kvadratni kos stekla, ki svoje naloge opravlja brez težav, ti je načeloma vseeno, od kod je, oziroma kaj točno piše na njem. Pred nekaj leti so bile še razmeroma velike razlike, danes pa pogled na našo tabelo razkrije, da jih praktično ni več.
Po naši oceni je na prvem mestu med cenejšimi telefoni v tem hipu telefon manj znanega izdelovalca LeTV (najdemo ga na tujih spletnih straneh), model 1S. Za 180 evrov dobimo telefon, ki mu ne manjka nič, strojna oprema je vrhunska, programska malo manj (a lahko seveda namestimo drug zaganjalnik), ovira je morda le to, da ni krajevnega servisa. A povprečnemu uporabniku, ki danes kupuje telefon med 100 in 200 evri (oziroma ga kupi v naročniškem paketu), je lahko praktično vseeno, katere znamke je.
Žal se ta slaba prepoznavnost pozna tudi pri vrhu, torej pri dražjih modelih. Tu je edina izjema Samsung, ki je pred leti z vsemi štirimi vpregel ime »Galaxy«, celo tako zelo, da gre danes za prepoznavno znamko, ki v androidnem svetu praktično nima konkurence. Prepričan sem, da so tudi uporabniki, ki tega imena sploh ne povezujejo s Samsungom, temveč vedo le, da so to pač solidni pametni telefoni. O pomembnosti in unikatnosti priča tudi to, da so v Samsungu pred kratkim objavili, da ne nameravajo več izdelovati pametnih ur s sistemom Android Wear, le še z lastnim, Tizenom.
LG, HTC in Sony pa so v res nezavidljivem položaju. O njihovih finančnih težavah smo že pisali, še najslabše se godi HTCju, ki ne pokriva toliko področij kot Sony in LG. Ravno pred dnevi so tudi pri nas pokazali novega zastavonošo, model HTC 10, ki je videti res odlično. Ima dobro strojno opremo, je lepo oblikovan, tudi programska oprema je zelo dodelana (pohvalimo lahko to, da so v navezi z Googlom znižali število podvojenih že nameščenih aplikacij). A bojim se, da je to »too little, too late«, kot bi rekli Američani.
Ne predstavljam si, da bo v prodajne centre operaterjev prišlo prav veliko strank, ki bi si želele telefon »Deset«. To, da so tiste galaksije dobre, so morda že kje slišali (oziroma si zapomnili), a je (bojda) zlati standard še vedno »Ajfoun«, za katerega sumim, da so zanj že slišali tudi domorodci v najzakotnejših kotičkih sveta.
Ne predstavljam si, da bo v prodajne centre operaterjev prišlo prav veliko strank, ki bi si želele telefon »Deset«.
