Posebneži na delovni mizi

Objavljeno: 26.1.2010 | Avtor: Matjaž Jeruc | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: Januar 2010 | Teme: preizkus

V Monitorjevem laboratoriju smo tokrat zbrali nekaj računalnikov, ki po zunanjosti pošteno odstopajo od povprečja preostalega računalniškega sveta. Nekako tako kot tisti človeški posamezniki, ki jih srečujemo vsepovsod in nas vedno znova presenetijo s svojo drugačnostjo. Dame in gospodje, "posebneži".

Že bežen pogled v "drobovje" računalnikov na tokratnem preizkusu nam pokaže, da se prav vsi idejno napajajo v prenosnih računalnikih. Večina sestavnih delov preizkušenih računalnikov je bila najprej uporabljena prav v prenosnikih, pa naj bodo to netbooki ali zmogljivejši laptopi. Izdelovalci so osnovno zamisel prenosljivosti nadgradili v tisti podrobnosti, ki je prenosnikom v preteklosti (deloma pa tudi še danes) povzročala največ sivih las - velikosti zaslona in s tem posledično tudi uporabniški izkušnji pri dolgotrajnem delu.

Odgovor na to pomanjkljivost je prišel v dveh oblikah. Nastali so tako imenovani računalniki vse v enem (All In One) z vgrajenim zaslonom in s čim manjšim ohišjem (večinoma le z malce večjim od samega zaslona), in "mini" namizni računalniki (v tujini zasledimo tudi oznako mini ITX), ki nimajo zaslona. Izdelovalci slednjih najbolj tekmujejo prav v tem, kdo bo v čim manjšo "škatlico" stlačil čim več sestavnih delov in pri tem izdelal tudi zelo zmogljiv računalnik.

Praoče vseh računalnikov vrste vse v enem - Applov Macintosh.

Nedvomno je bil pionir in tudi nekakšen pobudnik zasnove "vse v enem" prav Apple z izvirnim Macintoshevim računalnikom iz sredine 80. let prejšnjega stoletja, ter nekaj zatem z iMaci G3 in G4 (čeprav bi v to kategorijo lahko sodili tudi 8-bitni Commodore PET in Kaypro II in, če hočete, tudi Iskrin Partner). Pri razvoju mini namiznega računalnika je Apple prehitelo podjetje VIA technologies, ki je leta 2002 izdalo prvo ITX matično ploščo z namenom promovirati njihov nizkoenergijski procesor C3.

A dandanes delitev na "vse v enem" in "mini" namizne računalnike preprosto ne zadostuje več (to je pokazal tudi naš preizkus). Na tem mestu bomo vpeljali tudi delitev glede na zmogljivosti posameznega posebneža: enakovredno konceptu netbooka se je pri namiznih računalnikih pojavil tudi koncept tako imenovanih računalnikov "nettop". Predstavnike teh najdemo tako med računalniki "vse v enem" kot med mini namizniki, predstavljajo pa računalnike, ki so namenjeni predvsem nezahtevnemu pisarniškemu delu, brskanju po spletu in nezahtevnim navdušencem za večpredstavnost. Najlaže jih prepoznamo po naboru čipov matične plošče in procesorju: nettopi, tako kot netbooki, uporabljajo procesorje Intel Atom ali Viine rešitve.

Zlati Monitor

Tokratni dobitnik zlatega Monitorja je ViewSonicov VOT 132 mini "nettop" namizni računalnik. V ohišje res majhnih mer in še manjše teže je izdelovalcu uspelo stlačiti spodoben računalnik na nVidiini ION platformi, ki zagotavlja zelo dobre rezultate med primerljivimi izdelki. A to je praktično le en vidik naprave, ki prepriča tudi z velikim številom različnih vmesnikov (tudi HDMI), najnižjo rabo med vsemi preizkušenimi računalniki in različnimi možnostmi postavitve naprave (stojalo za pokončno montažo, ohišje za montažo na zadnjo stran monitorja - VESA združljiv). Pravzaprav je po zunanjosti sumljivo podoben številnim večpredstavnim podaljškom, a s precej bolj univerzalnimi zmogljivostmi. Edina resna omejitev bi lahko bila odsotnost optičnega pogona (ki pa ga lahko v skorajda računalniku enaki velikosti dokupite pri ViewSonicu) in na trenutke nekoliko glasnejši ventilator.

Na preizkusu sta precej odstopala tudi MSIjev WindTop AE2220 in ViewSonicov VOT 550. Poleg tega, da ju (znotraj in zunaj posameznega področja) praktično nismo imeli s čim primerjati, prvemu pot do "zlata" preprečuje slaba kakovost priloženih upravljal (miška, tipkovnica, daljinec), drugemu pa visoka cena.

Računalniki vse v enem

Računalniki vse v enem nam torej, glede na prej povedano, ponudijo udobje velikega zaslona, praktičnost kompaktne oblike, ki je le malce večja od samega zaslona enake vidne površine, vgrajeno kamero, zvočnike in mikrofon (slednje ne velja za vse preizkušene računalnike), skratka nadgradnjo koncepta prenosnika. Idealno za male pisarne, kabinete in stanovanja, kjer lahko, z dovolj velikim zaslonom in nekaj dodatne opreme seveda, nadomestijo tudi televizor, glasbeni stolp (radio, cd, mp3 predvajalnik), večpredstavni podaljšek in še bi lahko naštevali.

Zelo dobro se obnesejo pri večini opravil, ki jih potrebuje povprečen uporabnik, le igranju najsodobnejših iger, zahtevni montaži videa ali programiranju se moramo že v osnovi odpovedati. To velja tudi za zmogljivejše modele, saj imajo skoraj vsi po vrsti vgrajene zgolj osnovne grafične procesorje, vključene na matične plošče. V tej točki trčimo tudi ob drugo večjo pomanjkljivost rešitev vse v enem - omejeno nadgradnjo.

MSIjevemu modelu AE2220 je priložen tudi simpatičen program za upravljanje s prsti.

Zaradi same oblike, ki se ji podreja tudi strojna plat računalnika, lahko pri večini modelov nadgradimo le pomnilnik in zamenjamo disk, redkeje tudi procesor. Prostora za samostojno grafično kartico ni, zato izdelovalci tudi ne ponujajo nobene proste reže PCI-Express, pa tudi razstavljanje takega računalnika zna biti hudo zamudno. Le v redkih primerih najdemo (s prenosnikov znane) rešitve v obliki posebnih "lahko" odstranljivih pokrovov (kjer včasih tudi ne najdemo tistega, kar bi morali) za hitrejši dostop do pomnilnika, procesorja, diska, mini card razširitvene reže ...

V želji, da bi njihovi izdelki kar najbolj izstopali iz povprečja, se marsikateri izdelovalec odloči za vgradnjo novih tehnologij, tu pa je njihova uporabnost postavljena pod vprašaj. Eden takih primerov je vgradnja zaslona, občutljivega za dotik (več- ali pa le enotočkovni), kjer brez ustrezne programske opreme stvar deluje povsem ne-navdušujoče. Za nova Okna 7 je možno z nekaj truda prenesti v svoj računalnik tudi dodatek, ki delo z zaslonom, občutljivim za dotik, naredi prijaznejše (o tem smo že pisali), a zaradi omejitev v postavitvi samega zaslona trpi predvsem ergonomija pri delu (recimo dolgotrajnejše risanje s peresom po zaslonu ipd.).

V našem laboratoriju so se znašli štirje računalniki vrste "vse v enem", a žal le dveh izdelovalcev. Podjetje MSi (Micro Star International) je prispevalo dva šibkejša modela (t. i. "nettopa) in en močnejši namiznik, družbo pa jim je delal ViewSonicov šibki namiznik. V bleščeče belo barvo odet (in z dodatki stekla) MSIjev WindTop AE2220 je bil eden izmed najhitrejših in tudi najtežji računalnik na preizkusu. Računalnik je dobro zasnovan že v samem jedru: matični plošči in grafičnemu čipu na osnovi platforme nVIDIA ION dela družbo Intelov procesor Core 2 Duo T6600 (jedro Penryn). Zaslon je sposoben prikazati polno HD ločljivost, za povrh pa je večkratno občutljiv za dotik, kar pomeni, da je sposoben hkrati zaznavati več dotikov (in se temu ustrezno tudi odzvati). Optični pogon je žal le DVD (v tem cenovnem razredu bi pričakovali predvajalnik blu-ray), disk je precej glasen (to gre seveda pripisati sorazmerni bližini ušes in morda ne ravno najbolj posrečeni vpetosti v ohišje), slabo se obneseta tudi priloženi brezžični miška in tipkovnica. Miška se že po kratki neuporabi izklopi (zaradi varčevanja z energijo), obudi pa jo šele pritisk na tipko Connect. Tipkovnica je majhna, slovenski znaki so dogravirani, neznano kam pa so izginile tipke Delete, Home, End, ter Page Up in Down. Vgrajeni tv sprejemnik je žal le analogen (torej ima omejen rok trajanja - samo še do decembra 2010), priloženi daljinec pa temu imenu komaj ustreza. Največja pomanjkljivost pa je po našem mnenju prilagajanje zaslona uporabniku; zaradi teže sistema se zaslon lahko le nagne (podstavka nima) do največ 20 stopinj, kar omejuje resnejše delo z zaslonom na dotik.

Preostali trije modeli so si precej podobni po zmogljivostih, o tem priča tudi strojna oprema. Vsi trije temeljijo na Intelovem čipovju i945 in grafičnem čipu GMA950 (le MSi WindTop AE1900 uporablja čipovje, namenjeno nettopom, preostala dva uporabljata netbookovsko različico), MSi NetOn AP1900 poganja Atom N270 (ki pozna varčevalno tehnologijo SpeedStep, ne pa tudi 64-bitnosti) in 2 GB pomnilnika, preostala dva pa Atom 230 in le 1 GB delovnega pomnilnika. Zaslon, zmogljivost diska, pogon DVD so praktično enaki, manjše razlike so le še pri opremljenosti z vmesniki in priloženi programski opremi. Zunanji videz teh računalnikov je sicer stvar osebnega okusa, dodajmo pa le, da je WindTop AE1900 zelo podoben svojemu večjemu bratu AE2220.

Tudi v praksi se računalniki obnesejo zelo podobno in to rezultati meritev le še potrjujejo. Pravzaprav so si bile vse meritve (z eno samo izjemo) tako zelo podobne, da bi najboljšega med enakimi lahko določili zgolj po ceni in morda dodani vrednosti v obliki kakšne posebne tehnologije. MSi WindTop AE1900 ima sicer za dotik občutljiv zaslon (ki prepozna le en dotik naenkrat) in brezžični vmesnik po standardu802.11n, a ima žal težave s prikazom slike (razlite sence ob prikazu posameznih elementov na črnem zaslonu), le malo priključkov in precej višjo ceno. MSi NetOn AP1900 je od vseh treh najlažji in morda prav zato domuje na posebnem podstavku, kar nekoliko olajša postavitev računalnika, a slabo vpliva na stabilnost. ViewSonic VPC101 se zdi od vseh treh najelegantnejši, a mu skupno oceno zbija kakovost obdelave ohišja in dodatkov (obupno zatikanje podpornega mehanizma, ploščata in komaj uporabna miška). Končna ocena? Neodločeno.

Povsem na koncu poglavja o računalnikih vse v enem bomo spregovorili še o estetiki priključnih kablov in zunanje opreme. Nobena skrivnost ni, da je na tem področju zelo visoke standarde postavil Apple, kjer v najboljšem primeru zgolj po naključju opazimo napajalni kabel, tipkovnice in miške pa spominjajo na umetniško stvaritev (o cenah tokrat ne bi). Naši "posebneži" se tu precej slabše izkažejo, saj imajo prav vsi zunanje napajalnike različnih velikosti in vsi, razen najdražjega MSija, tudi ožičene miške in tipkovnice. Te so vse po vrsti majhnih mer, dograviranih slovenskih znakov (ki se na črnih tipkovnicah sploh ne vidijo), določen manko tipk pa nadomeščajo z nenavadnimi kombinacijami. Če pustimo ob strani neokusno štrleče kable USB, pa se moramo strinjati, da še tako estetsko ohišje povsem izgubi ves šarm ob "plastik-fantastik" zunanji opremi. In naši posebneži tu, žal, niso prav nič drugačni.

ViewSonic VPC101

Hitrost - poslovni Indeks Sysmark 2007 (Productivity): 34.

Hitrost - večpredstavni Indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 38.

Značilnosti: Intel Atom 230 1,6 GHz, 1 GB, Intel GMA950, 160 GB disk, DVD, WiFi, spletna kamera, 18,5-palčni (16 : 9) zaslon, Windows 7 Home Premium.

Mere: 466 x 359 x 79 mm, 7,5 kg.

Izdeluje: www.viewsoniceurope.com.

Prodaja: CHS, www.chs.si.

Cena: 416 EUR.

Za: Zanesljivo delovanje, zanimivo oblikovanje.

Proti: Kakovost ohišja, priložena miška, brezžični vmesnik zgolj po 802.11 b/g standardu.

MSI WindTop AE2220

Hitrost - poslovni Indeks Sysmark 2007 (Productivity): 83.

Hitrost - večpredstavni Indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 130.

Značilnosti: Intel Core 2 Duo T6600 2,2 GHz, 4 GB, nVIDIA ION GeForce 9300, 640 GB disk, DVD, WiFi, spletna kamera, 21,5-palčni (16 : 9) za dotik občutljiv zaslon (večtočkovni), Windows 7 Home Premium.

Mere: 554 x 403 x 62 mm, 11,1 kg.

Izdeluje: www.msi.com.

Prodaja: www.acord-92.si.

Cena: 998 EUR.

Za: Oblikovanje, za dotik občutljiv zaslon (večtočkovni), dobre zmogljivosti, pester nabor vmesnikov.

Proti: Priloženi tipkovnica in miška, glasnost diska, slab daljinski upravljalnik.

MSi WindTop AE1900

Hitrost - poslovni Indeks Sysmark 2007 (Productivity): 31.

Hitrost - večpredstavni Indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 38.

Značilnosti: Intel Atom 230 1,6 GHz, 1 GB, Intel GMA950, 160 GB disk, DVD, WiFi, spletna kamera, 18,5-palčni (16 : 9) za dotik občutljiv zaslon, Windows XP Home.

Mere: 476 x 365 x 49 mm, 7,9 kg.

Izdeluje: www.msi.com.

Prodaja: www.acord-92.si.

Cena: 675 EUR.

Za: Oblikovanje, za dotik občutljiv zaslon.

Proti: Nekaj slabše zmogljivosti kot pri primerljivih izdelkih, zaslon, malo vmesnikov.

MSi NetOn AP1900

Hitrost - poslovni Indeks Sysmark 2007 (Productivity): 34.

Hitrost - večpredstavni Indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 38.

Značilnosti: Intel Atom N270 1,6 GHz, 2 GB, Intel GMA950, 160 GB disk, DVD, WiFi, spletna kamera, 18,5-palčni (16 : 9), Windows XP Home.

Mere: 550 x 420 x 35 mm, 7,1 kg.

Izdeluje: www.msi.com.

Prodaja: www.acord-92.si.

Cena: 550 EUR.

Za: Nizka poraba, dobre zmogljivosti.

Proti: Majav podstavek računalnika, glasnost pogona DVD, brezžični vmesnik zgolj po 802.11 b/g standardu.

Posebnež

ASRock ION 330-BD

Značilnosti: Intel Atom 330 1,6 GHz, 1 GB, GeForce 9400M, 320 GB disk, BD-ROM, WiFi, brez operacijskega sistema.

Mere: 19,5 x 18,6 x 7,0 cm, 1,7 kg.

Izdeluje: Pegatron, www.pegatroncorp.com.

Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si

Cena: 429 EUR (model z daljincem 20 EUR več).

Za: Zmogljivosti glede na vgrajene komponente, pogon blu-ray, tiho delovanje.

Proti: Prednja stran brez vmesnikov USB in zvočnih priključkov, brez OS.

Novi AsRock premore Nvidiino čipovje z vgrajeno grafično rešitvijo GeForce 9400M, kar naredi to škatlico grafično bistveno sposobnejšo od vseh konkurentov, ki grafične podobe kažejo s pomočjo Intelovega čipovja 945G. Nvidijina tehnologija namreč poskrbi za strojno dekodiranje video vsebin, zato te preizkušenemu ASRocku ne delajo nobenih težav. Tudi predvajanje zahtevnejših 1080p video posnetkov obremenitve dvojedrnika Atom 330, katerega sredici utripata s taktom 1,6 GHz, ni dvignilo preko četrtine. Zadnji del sestavljanke imena pade na kratico "BD", ki, uganili ste, razkriva, da je v ohišje klavirsko črne barve vgrajen optični pogon z modrim laserjem (blu-ray). Pred nami je torej pravi večpredstavni strojček, ki zahvaljujoč vgrajeni šestkanalni (5.1) zvočni kartici in vmesniku HDMI svoje adute lahko izkoristi.

Celota se izkaže za nadvse varčno, saj ves čas preizkusa nismo presegli vrednosti porabe, višjih od 40 vatov (mimogrede, napajalnik je zunanji, na moč podoben tistim, s katerimi so opremljeni prenosni računalniki).

Prvi priloženi program v sistemu omogoči t. i. Instant Boot - prevedeno v slovenščino, hipni zagon računalnika iz stanja pripravljenosti oziroma spanja. Izdelovalec sicer navaja, da se operacijski sistem postavi v vsega štirih sekundah in, čeprav vse skupaj v praksi traja še sekundo ali dve dlje (preizkušali smo z Windows 7), je zadeva precej impresivna.

Instant Boot je ena boljših pogruntavščin, kako hitro obuditi speče računalo.

S klikom do 30 % dodatne procesorske moči. Ni slabo.

Druga aplikacija, ASRock OC Tuner, pa poskrbi za dvig zmogljivosti sicer solidno zmogljivega stroja. Uporabnik lahko z njeno pomočjo kar iz operacijskega sistema (program podpira le okolje Windows) dvigne delovni takt procesorja, enak učinek pa je moč doseči tudi s spremembo ustreznih nastavitev v BIOSu (te so celo prednastavljene!). Tako nam je uspelo delovni takt Intelovega Atoma dvigniti za skoraj tretjino, saj smo frekvenco jeder povišali na povsem stabilnih 2,1 GHz. Pri tem smo uporabili tudi možnost hitrejšega vrtenja vgrajenega ventilatorja, ki topel zrak izpihuje iz ohišja. Po tem manevru se je iz komaj slišnega delavca prelevil v sicer slišnega, a nemotečega spremljevalca, svoje delo pa je kljub temu dobro opravljal, saj se notranjost kompaktnega računalnika ni nikoli prav močno segrela.

Tudi minusi so tu. Ves čas rabe nas je še najbolj motilo to, da na prednji stranici razen gumba za vklop ni ničesar. Nobenega vmesnika USB (vseh 6 je na zadnji strani!), niti vhoda za slušalke in mikrofon. Očitno je imel v tej fazi dizajn prednost pred funkcionalnostjo.

Miran Varga

Mini namizni računalniki

Smisel mini računalnikov je še bistveno bolj kot pri računalnikih vse v enem podrejen čim manjši velikosti in teži ter seveda nizki porabi. So nekakšno smiselno nadaljevanje filozofije prenosnikov: zmogljivost v čim manjšem paketu, da ga lahko odnesemo kadarkoli in kamorkoli. Pri tem moramo seveda upoštevati tudi to, da za njihovo normalno rabo potrebujemo tudi zaslon oz. monitor (meja, kaj to sploh je, se v zadnjem času s popularizacijo televizorjev LCD visoke ločljivosti in poenotenjem priključkov vse bolj briše) in ustrezno tipkovnico ter miško. Upravljanje nam izdelovalci lahko tudi olajšajo z uporabo namenskih daljinskih upravljalnikov, ki so ponekod tudi že priloženi.

Za polnokrvne mini namiznike se zdi, da je njihovo najbolj naravno mesto prav ob televizorju, v vlogi medijskega (HTPC) računalnika, seveda z dodatkom Windows Media Centra ali kakšnega drugega podobnega namenskega programskega paketa. V tej vlogi se vsekakor najbolje znajde tudi ViewSonicov VOT550, ki navdušuje s kompaktnostjo in vgrajenim blu-ray pogonom. Tako smo lahko povsem prepričani, da naša zbirka blu-rayev, DVDjev, CDjev in drugih optičnih nosilcev ne bo šla v pozabo (no, na medije nestandardne velikosti bomo morali pozabiti, saj pogon nima pladnja, temveč zgolj režo). O medijski usmeritvi priča tudi priloženi (srednje kakovostni) daljinec, izdelovalec pa je pristal na kompromis in med vmesnike ni vključil izhoda HDMI (to je ob digitalnem izhodu DVI odpustljivo, ne pa zanemarljivo). Moti tudi to, da ni bralnika kartic (predvsem ob družinskih srečanjih) in ne tv sprejemnika (za katerega je na ohišju že vse pripravljeno, le v "drobovju" ga ni), ki bi za tako napravo moral biti samoumeven. Gledano v celoti, se ta mini namiznik obnese zelo dobro, porabi razmeroma malo električne energije, ob nekaj manjših in odpustljivih napakah pa bo boljšo prodajo prav gotovo ovirala zasoljena cena.

Borna izbira

Pozoren bralec bo gotovo opazil, da smo preizkušali le izdelke treh blagovnih znamk in da je v resnici tudi pri nas izbira nekoliko širša. No, "resnica" je pravzaprav le teoretična. Asusovih EEEBoxov (pri nas) ni več, modelov EEETop pa v času pisanja še ni bilo, Acerjevih Veritonov pa ni dobiti. Ostane še kak model manj znane znamke, ki je dobavljiv bolj po naročilu, medtem ko se "veliki" v to smer šele podajajo. Od HPja in Lenova smo namreč dobili odgovor, da "nettopi" in računalniki vrste vse v enem bodo, vendar še ne prav kmalu.

Iz povsem drugega testa je MSijev industrijski (t. i. barebone) MS-9A07. Že na prvi pogled neprivlačno in hladno železno ohišje da vedeti, da računalnik ni namenjen predvsem rabi doma (MSi ga reklamira predvsem za rabo v internetnih kioskih ter napravah za krmljenje velikih monitorjev LCD), kjer je estetika povsem postranska stvar. Podobno govori tudi strojna opremljenost: v ohišju ITX standardnih mer se skriva pred več kot tremi leti predstavljeni procesor Core 2 Duo T5800 s kodnim imenom Merom (prvi procesor na Intelovi tehnologiji Core), ki je izdelan še v 65 nm proizvodnem procesu. Procesor se precej greje in vgrajenemu mini ventilatorju ga komaj uspeva ohlajati; ob večji obremenjenosti je hrup izjemno moteč. Na industrijski izvor opozarja tudi nabor vmesnikov: dva PS2 in RS-232 zaporedni priključek ter zgolj 100 GB disk nas spominjajo na že skoraj pozabljene čase računalniške zgodovine. Poglavitna zamera pri tem namizniku pa gre tokrat težavam strojne opreme: med preizkušanjem se nam je računalnik ob polni obremenitvi neprestano resetiral, kar kaže na težave s pregrevanjem procesorja ali okvarjen pomnilniški modul.

Težave s strojno opremo smo imeli tudi z drugim "barebone" računalnikom, MSijem MS-9A06. Ta mini "nettop" je bil med vsemi računalniki na preizkusu najbolj špartansko opremljen: brez diska, z Intelovim System Controller Hubom US15W in Intelovo grafiko GMA 500, procesorjem Atom Z530 in 2 GB pomnilnika. Taka opremljenost v svetu okleščenih računalnikov ni huda ovira, saj kot namizni nadomestek za tanke odjemalce (thin client) ali "naredi si sam" avtomobilski avdio in video strežnik povsem zadostuje. Spet pa nas je povsem razočarala uporabniška izkušnja (barebone sistemi gor ali dol); računalniček je v biosu vsakokrat pravilno prepoznal vse naprave USB in SATA, delovale pa so le po principu enkrat da, drugič ne. Podobno je bilo tudi z grafičnim vmesnikom: čeprav je bila količina deljenega sistemskega pomnilnika za grafični čip pravilno določena, ga Okna niso pravilno zaznala (kljub zadnji različici gonilnikov) in tako nismo mogli opraviti Sysmarkovega večpredstavnega preizkusa.

Povsem za konec pa si bomo ogledali še čisto pravi sodobnejši namizni računalnik, ViewSonicov VOT 132. Le pol kilograma težka napravica je naravnost naphana z različnimi sestavnimi deli: Intelov procesor Atom 330, 2 GB delovnega pomnilnika, nVIDIA ION čipovje z GeForce 9300 grafičnim čipom, 320 GB disk, gigabitni omrežni vmesnik, brezžični vmesnik 802.11n standarda, cela plejada priključkov in vmesnikov na malem ohišju in še bi lahko naštevali. Napravica je od podobno opremljenih sistemov opazno hitrejša, obenem pa porabi tudi daleč najmanj električne energije. V okvirčku si lahko preberete, zakaj smo ji podarili nagrado zlati Monitor, na tem mestu pa omenimo le še to, da smo pikolovsko pogrešili še kak tv sprejemnik in daljinec.

ViewSonic VOT 550

Hitrost - poslovni Indeks Sysmark 2007 (Productivity): 91.

Hitrost - večpredstavni Indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 126.

Značilnosti: Intel Core 2 Duo T6600 2,2 GHz, 4 GB, Intel GMA45, 320 GB disk, BD-ROM, WiFi, Windows 7 Home Premium.

Mere: 165 x 50 x 165 mm, 1,4 kg.

Izdeluje: www.viewsoniceurope.com.

Prodaja: CHS, www.chs.si.

Cena: 799 EUR.

Za: Dobre zmogljivosti, blu-ray pogon, kompaktna velikost, priložen daljinec, nizka poraba.

Proti: Ni izhoda HDMI, brez čitalnika kartic, cena, občasna glasnost blu-ray pogona.

ViewSonic VOT 132

Hitrost - poslovni Indeks Sysmark 2007 (Productivity): 35.

Hitrost - večpredstavni Indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): 55.

Značilnosti: Intel Atom 330 1,6 GHz, 2 GB, nVIDIA ION GeForce 9300, 320 GB disk, WiFi, Windows 7 Home Premium.

Mere: 190 x 135 x 24 mm, 0,5 kg.

Izdeluje: www.viewsoniceurope.com.

Prodaja: CHS, www.chs.si.

Cena: 385 EUR.

Za: Dobre zmogljivosti, kompaktna velikost, pester nabor vmesnikov, nizka poraba.

Proti: Občasna glasnost, dobrodošel bi bil tudi daljinec.

MSi MS-9A06

Hitrost - poslovni Indeks Sysmark 2007 (Productivity): 28

Hitrost - večpredstavni Indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): Nismo izmerili.

Značilnosti: Intel Atom Z530 1,6 GHz, 2 GB, Intel GMA 500, brez operacijskega sistema

Mere: 175 x 183 x 26 mm, 1,1 kg.

Izdeluje: www.msi.com.

Prodaja: www.acord-92.si.

Cena: 540 EUR.

Za: Popolnoma pasivno hlajen sistem (neslišnost), kompaktna velikost.

Proti: Brez diska, težave pri delovanju, cena, brez brezžičnega vmesnika.

MSi MS-9A07

Hitrost - poslovni Indeks Sysmark 2007 (Productivity): 95

Hitrost - večpredstavni Indeks Sysmark 2007 (VideoCreation): Nismo izmerili.

Značilnosti: Intel Core 2 Duo T5800 2,0 GHz, 2 GB, Intel GMA X3100, 100 GB disk, brez operacijskega sistema.

Mere: 180 x 180 x 44 mm, 1,7 kg.

Izdeluje: www.msi.com.

Prodaja: www.acord-92.si.

Cena: 478 EUR.

Za: Dobre zmogljivosti, kompaktna velikost.

Proti: Glasnost ventilatorja, pregrevanje celotnega sistema, težave pri delovanju, brez brezžičnega vmesnika.

Modna muha ali nova tržna niša

Posebneži si iz dneva v dan režejo večji kos pogače tudi na povsem vsakdanjem področju računalništva. Pomemben vidik dostopnosti je prav vse nižja cena, ki si je pred več kot desetletjem ne bi mogli niti predstavljati. Recept za uspeh, tako "vse v enem" kot mini namiznih računalnikov, je nagovarjati tiste kupce, ki jim surova računska moč ne pomeni toliko kot zunanji videz ali varčnost s prostorom. Tudi tu lahko pridemo do povsem enake ugotovitve, kot smo že večkrat zapisali ob drugih priložnostih (ob preizkusih prenosnikov ali netbookov); velika večina povprečnih uporabnikov računalnik uporablja kot pisalni stroj, sredstvo za brskanje po spletu in občasni izlet v večpredstavne vode, za to pa ne potrebuje najzmogljivejšega računalnika ta hip. Računalnik je postal vsakdanji spremljevalec na človekovi poti in povsem vsakdanje je, da se tudi po zunanjosti prilagaja estetskim in praktičnim potrebam kupcev. V tako raznolikem svetu bo vedno dovolj prostora tudi za "posebneže".

Kako smo preizkušali?

V vse preizkušene računalnike smo kot operacijski sistem naložili Windows 7 Starter Edition (izbira je bila najbolj logična glede na različne zmogljivosti računalnikov). Posamezni sistem smo pošteno preizkusili, pognali različne programe in večpredstavne vsebine, da bi dobili neki splošni občutek hitrosti. Ker pa se na naših velikih preizkusih nikoli ne zanašamo na subjektivne ocene, smo se odločili vse računalnike med seboj primerjati s Sysmarkovimi vnaprej pripravljenimi hitrostnimi meritvami Productivity (poslovni indeks) in VideoCreation (večpredstavni indeks). Navsezadnje so prav za te potrebe preizkušeni računalniki tudi bolj ali manj namenjeni. Povsem na koncu smo z Voltcraftovim Energy Monitorjem 3000 in programskim orodjem OCCT izmerili še porabo električne energije celotnih sistemov. Pri računalnikih vse v enem smo dodatne meritve porabe opravili tudi pri izklopljenih zaslonih (če je to omogočal tudi sam računalnik).

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki