Polizdelek

Polizdelek
Objavljeno: 25.3.2014 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: April 2014

Da, vem, ni dolgo tega, kar sem že pisal o »polnečem«, takrat je bil na tapeti Google. Tokrat mi je povzročil glavobol OpenOffice oziroma njegov urejevalnik besedil. Čeprav sem prepričan, da tudi Google Doc/Drive na tem področju ni veliko boljši.

Tako GoogleDrive kot OpenOffice sta urejevalnika besedil, ki sta se prilagodila in znata brati in pisati de facto standard, datotečni format DOC(X). In obvladata določen odstotek zmogljivosti, ki jih uporablja Microsoftov Word.  Slednjega pač lahko privzamemo kot standard na tem področju in mu pripišemo, da obvlada 100 % zmogljivosti današnjih urejevalnikov besedil. Pa čeprav velika večina uporabnikov uporablja le morda 10 % teh urejevalnikov ali pa še manj. Dokler OpenOffice, LibreOffice, Google Doc in kar je še podobnih »officeov« uporabljamo kot bolj ali manj napredno beležnico (Notepad), načeloma ni težav. Nastanejo pa, ko poskušamo uporabniki Worda uporabiti tiste odstotke zmogljivosti, ki se avtorjem alternativnih urejevalnikov zdijo nepomembne. Ali pa manj pomembne.

Zadnje čase sem se med take uporabnike preselil tudi sam, ko sem v Wordu sestavil diplomsko nalogo (po dvajsetih letih, hura!). Da, vem, diplomske naloge se izdeluje v LaTEXu, me prepričujejo. Jaz ne, hvala.

Ugotovil sem, da je Word v resnici presenetljivo zmogljivo orodje, če si vzameš nekaj časa in ga poskušaš razumeti (pri čemer pomaga Googlov iskalnik, ki je že v popolnosti nadomestil tipko F1, ki sicer še vedno prikaže besedilo s pomočjo). Diplomska naloga je namreč »malce« zahtevnejši dokument, kot so članki, ki jih službeno premetavam zadnjih 20 let; pri njih je zaželeno, da je oblikovanja kar najmanj. Naučil sem se dosledno uporabljati sloge (iz njih je Word samodejno sestavil kazalo), podpise k slikam in tabelam (iz teh je sestavil seznam slik in tabel) in seveda vire oz. bibliografijo, ki se je na koncu dokumenta tudi sestavila v seznam virov. Seveda sem se pozabaval tudi s številčenjem dokumenta oz. le nekaterih njegovih delov (section). V začetku sem resda kolebal med tem, ali naj se grem vse to ročno ali naj se vendarle prepustim avtomatiki, a sem ocenil, da bo veliko bolje vložiti pol urice učenja, kot pa vedno sproti popravljati množico različnih tipov številčenja. Razburil sem se le nad tem, da Word seznam virov shranjuje ločeno od datoteke DOC, v datoteki XML na nekem X podimeniku, kar pomeni, da jih je nemogoče popravljati na drugem računalniku, če se ne potrudimo prenesti tudi datoteke XML. Čudaško, Microsoft, res, a sem preživel.

Skorajda težko pa bi tako rekel za avanturo z OpenOfficem, ki ga za delo že od nekdaj uporablja naša lektorica (in to na Macu!). Z njim tako uspešno lektorira članke (tudi z vklopljenim sledenjem popravkov), da sem v resnici kar pozabil, da nima »pravega« Worda. Dokler nisem odprl lektoriranega dokumenta z diplomsko nalogo! Na prvi pogled je bil videti še kar ok, le nekaj strani se je malce podrlo (očitno zaradi spremenjenih nastavitev robov strani), a nič hujšega. Slike, in celo tabele, so ostale nedotaknjene, ker jih nisem  nič oblikoval.

Hudir se je seveda skrival v »podrobnostih«. Seznam virov (doooolg) se je spremenil v navadno besedilo, povezave z besedilom so se prekinile; reference v dokumentu so prav tako postale navadno besedilo. Morebitno popravljanje je postalo nemogoče. Seznam slik in tabel na koncu dokumenta je kar izginil! Številčenje slik in tabel v samem dokumentu se je podrlo, tako da sem imel v dokumentu kar naenkrat po pet različnih slik z oznako »Slika 6«. Glavno kazalo je sicer ostalo, a je bilo popolnoma drugače oblikovano kot v izvirniku. Številčenje strani pa se je začelo s številko 11, ker se je pač podrla informacija o več samostojnih delih dokumenta. Skratka, katastrofa! K sreči me je spet rešil »izvirnik« oziroma Wordova možnost primerjave dokumentov, ob pomoči katere sem z nekaj ročnega dela v dokumentu pustil vse lektorske popravke in obenem preklical vse »pokvarke«, ki si jih je privoščil OpenOffice.

Naj povzamem – OpenOffice je polizdelek! Kaj pol-, ničizdelek, če ga potrebujete za kaj več kot beležnico z vstavljeno sliko ali dvema. Razumem, da so se razvijalci odločili, da ne podprejo stotin in stotin zmogljivosti, ki jih zmore Microsoftov Word, toda ali je bilo to res treba narediti tako, da uporabnik vse skupaj ugotovi šele, ko odpre pokvarjen dokument?

OpenOffice je v resnici slaba reklama za odprtokodno programje, čeprav vse skupaj nima prav nobene zveze z odprtokodnostjo. Navsezadnje je tudi Firefox odprtokodni program, da o strežniku Apache niti ne govorim, pa sta na svojih področjih vodilna. Enako je slaba reklama tudi za uvajanje odprtokodne programske opreme v javno upravo, za katero se trenutno (spet) zavzemajo nekatere nove stranke in s tem poskušajo postati znane vsaj med mladino. Sam takega polizdelka na svoji delovni mizi že ne bi hotel imeti, pa četudi bi bil zastonj. Malo denarja, malo muzike …

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentarji

miali | 29.3.2014 | 16:30

Upam, da si v resnici uporabljal Libre Office, ker Open Office že nekaj časa ne razvijajo več. Poizkusi še Pages 5.1 Ta ne zmore niti spajanja dokumentov. Ko da se nekdo norca dela ...

Matjaž Klančar | 30.3.2014 | 09:42

Preberi še enkrat, pa boš videl, da nisem bil jaz tisti, ki je uporabljal. Bistvo je pa seveda v stavku: "Razumem, da so se razvijalci odločili, da ne podprejo stotin in stotin zmogljivosti, ki jih zmore Microsoftov Word, toda ali je bilo to res treba narediti tako, da uporabnik vse skupaj ugotovi šele, ko odpre pokvarjen dokument?"

taglavni | 30.3.2014 | 15:28

Matjaž, oprosti, ampak tako pavšalne ocene od vas pa ne bi pričakoval. In še to objavite na prvi strani revije!? Mislim da si popolnoma brcnil v prazno in hkrati užalil odprto kodno skupnost. Po drugi strani pa mislil, da je vsakemu jasno, da bi multi nacionalka, kot je MS naredila vse, da onemogoči konkurenco in obdrži prevladujoč položaj. Hkrati lahko povem tudi, da imam kontra mnenje in se ms offica nočem niti dotakniti, redno v službi in doma pa uporabljam libre office (prej tudi openoffice). Nasvet pa bil bil sledeč: če je le možno se je dobro izogibati urejanju v različnih urejevalnikih, kajti tudi pri istovrstnem lahko pride do težav pri različnih verzijah. Jaz moje dokumente vedno pošiljam v pdf formatu. Svojo diplomsko leta 2000 pa sem napisal v Staroffice 5.2;)

Matjaž Klančar | 31.3.2014 | 09:34

Nasprotno, še prav posebej sem poudaril, da kritika nima zveze z odprtokodno programsko opremo in izpostavil Firefox in Apache. To, da MS naredi vse, da bi onemogočil konkurenco je seveda res (mogoče bi kdo rekel, da je to celo normalno), ampak v tem primeru ni pomembno. Dejstvo je, da se softver hvali, da zna delati s formatom DOC(X), v resnici pa to zna le delno, včasih tudi ničelno. Kot rečeno, pričakoval bi vsaj takole obvestilo, ki ga izusti MS Office, ko nečesa v datoteki ODT ne razume: http://shrani.si/f/2w/sv/3yP6vcun/odt.jpg

kristl | 5.4.2014 | 15:37

Tak amaterski članek ne bi pričakoval na tako udarni strani revije, če pa je bil sponzoriran, potem to jasno označite. Vaša dikcija:"Dokler OpenOffice, LibreOffice, Google Doc in kar je še podobnih »officeov« uporabljamo kot bolj ali manj napredno beležnico (Notepad), načeloma ni težav." samo pove, da omenjenih produktov ne poznate in ni prav, da jih potem komentirate. Glavobol bi si preprečili, če bi malo razmislili. Če ste pričakovali ne vem kakšno kompatibilnost ste bili naivni, ampak po vaše je tudi WORD (ki ga smatram za zelo dobrega), tudi samo polizdelek - kajti tudi sam WORD ima včasih probleme med verzijami, kljub temu, da ima dokument končnico docx. Vložen čas za izobraževanje je pri WORD-u neprimerno večji, kot pri OpenOffice in LibreOffice. Verjamem da specialist na WORDU lahko naredi več kot specialist na drugih dveh. Kdaj pa postaneš specialist za WORD? Koliko jih poznate? To kar ste vi uporabljali za diplomo ni dovolj, da bi bil specialist. Javna uprava bi lahko uporabljala odprtokodne programe in vložila denar namesto za nakup licenc za izobraževanje uporabnikov. Tako bi z manjšim vložkom dobili več. Ko se iz šol dijaki in študentje preselijo med zaposlene je že prepozno – težko je menjati in to se korporacije zavedajo. Tudi vsi dokumenti od »države« prihajajo v Microsoft dokumentih, naj prihajajo v LibreOffice osnovnem formatu, potem naj se Microsoft trudi delati konverzije, ki bodo delale povsod.. Na splošno imamo Slovenci radi najboljše programe, pa ni videti, da bi nam to pomagalo. Tudi pri hitrosti diplomiranja ne.

Matjaž Klančar | 5.4.2014 | 19:45

Ahh... Ni bil sponzoriran. Očitno sem res naiven, ker pričakujem opozorilo uporabniku, pred katastrofo. Javne uprave pa v članku nisem omenjal, zato je tudi v komentarjih ne bi. (zadnjega odstavka pa ne razumem najbolje)

mitjam | 8.4.2014 | 13:38

Zelo cenim revijo monitor in kar nekaj dam na mnenje v tej reviji, vendar se krepko pridružujem mnenju taglavni ter kristl. Ugotovitve članka so zelo zavajajoče oz. žal celo neresnične, kar bralcem da precej napačno sliko o alternativnih urejevalnikih ter vzbuja dodaten strah. Kot dolgoletni uporabnik tako Worda, StarOffica, OpenOffice, LibreOffica in predhodno WordPerfecta lahko rečem naslednje: - Če uporabljamo osnovne funkcionalnosti (ali kot notepad) je vseeno kateri urejevalnik imamo, saj kot je bilo v članku rečeno, vsak opravi svoje delo. - Za naprednejše uporabnike ali zahtevnejše dokumente (kamor lahko štejem tudi diplomsko delo, ali dokumente z veliko količino strani), pa če izvzamemo LaTEX, sem imel največ glavobolov ravno pri Wordu, saj je bil najbolj svojeglav oz. polizdelek (npr. pozicioniranje slik, napisi ...). Res, da so se stvari pri Wordu z verzijami izboljšale, vendar sem se v zadnjih 20 letih lahko še najmanj zanesel ravno na Word, če sem hotel predvidljivo izdelati zahtevnejši dokument brez večjih glavobolov! Največkrat, ko sem iz kakršnihkoli razlogov že začel zahtevnejši dokument z Wordom (ali v roke dobil Wordov dokument, ki ga je bilo potrebno "nadaljevati/urediti"), sem dokument običajno dokončal v enem izmed alternativnih, prej omenjenih urejevalnikov, saj je dvoboj z Wordom največkrat postal neproduktiven. Seveda sem uporabil alternativo zato, ker sem nekoliko že poznal različne urejevalnike, in sem že približno vedel, kaj lahko pričakujem. Oz. je bil Word preveč nedodelan in nezanesljiv za naprednejšo zanesljivo uporabo, sam pa pripravljen investirati čas, da raziščem alternativo (mogoče tudi zaradi profesije). In tako se je poznavanje alternativ z leti le še utrjevalo. - Trditev, da "so se razvijalci odločili, da ne podprejo stotin in stotin zmogljivosti, ki jih zmore Microsoftov Word" je zelo zelo zavajajoča oz. neresnična, kar od glavnega urednika ne bi pričakoval. Kajti OpenOffice/LibreOffice zmore tudi marsikaj, kar Word ne zmore, ali pa je veliko bolj elegantno in "čisto" rešeno. V resnici sta po suhi zmogljivosti precej ekvivalentna izdelka (vsaj z vidika navadnega uporabnika). Sicer pa lahko OpenOffice uporabljamo še v precej drugačnih oblikah uporabe, npr. na serverju za izvajanje raznih operacije, saj zna delovati kot client/server, ipd. (kar se v marsikaterih drugih izdelkih tudi uporablja kot vgrajena zmogljivost, pa uporabniki niti ne vemo). - glede na moje prej zapisane izkušnje in druge dosedanje izkušnje bi ugotovitev članka pa lahko vsekakor bila, da je konverzija med .DOC(X) ter .ODF formatom nepopolna in nedodelana. Kajti tu je poglavitni vir v članku omenjenih težav in težav avtorja, ki jih je imel s svojim dokumentom. Če bi dokument pripravil z OpenOfficom, teh težav z lektorico ne bi bilo, saj bi uporabila enak format zapisa. Avtor pa bi lahko ravno tako uspešno izdelal pripravil dokument diplomske naloge. Za daljši zaključek naj omenim naslednje. ODF format (Open Document Format) je edini uradno formalno sprejet in potrjen format za zapis dokumentov s strani svetovnih organizacij za standardizacijo. Mogoče je še kakšen, pa niti ne vem. Vsekakor pa je takšen format veliko lažje in uspešneje podpreti s strani različnih proizvajalcev. Težave, ki jih je imel avtor nastajajo pretežno zaradi konvercije DOC(X) ODF, saj DOC(X) format ni kar vsakomur "znan" in standardiziran format, da bi lahko proizvajalci programske opreme izdelali kar se da učinkovito pretvorbo. Tako se je vsaj v preteklosti imlementacija pretvorbe izvajala s tako imenovano metodo reverse inženiringa, kjer se poskuša ugotoviti, kako je DOC(X) dokument dejansko zapisan (in ne na podlagi načrta proizvajalca). Poleg tega je DOC(X) veliko bolj podvržen spremembam, ker ni dejansko standardiziran, in Microsoft iz verzije v verzijo Worda format spreminja. Ter tudi znotraj lastnih izdelkov bolj ali manj ne zagotavlja ustrezne združljivosti. Skozi leta smo lahko spremljali, kakšne težave smo zaradi tega lahko imeli uporabniki različnih verzij Worda. S tem v vidu se lahko vprašam, kako bo čez čas s starejšimi (Wordovimi) dokumenti. Ali jih bomo lahko odprli? Ali se bodo sploh pravilno prikazali. Glede na to, da DOC(X) ni uraden ter znan standard, in Microsoft ne ravno spoštuje niti svojih postavljenih standardov, lahko le dvomim. Predvsem pa smo odvisni izključno od Microsofta, kar je vsekakor precejšnje, če ne preveliko tveganje. In tu bo Microsoft vsekakor z vsemi ukrepi poskušal obdržati svoj monopol. Težava je, da celostno ti ukrepi niso ravno v prid uporabnika, saj poskuša uporabnike obdržati v svojem zaklenjenem vrtičku, ki se mu reče DOC (ali XLS). In po mojem mnenju niti ne Word. Kajti če bi bil DOC formalno standardiziran format, katerega se vsi proizvajalci držijo, bi z Wordom konkurirali glede kvalitete samega izdelka. Tako pa je sedaj poglaviten razlog, da uporabniki uporabljajo Word, dokument DOC (zaradi težav, ki jih je imel avtor). Kar se tiče sprememb (npr. formata) so seveda potrebne in to proizvajalci vedno poudarijo. Vse za napredek, kar je tudi prav. Vendar ne za ceno nezdružljivosti in onemogočanja sodelovanja ter izmenjevanja podatkov oz. dokumentov. Kako bo s tem v prihodnje je pa še vedno v rokah nas "uporabnikov", ki bomo to dovolili ali preprečili. Uporaba alternative je seveda povezana tudi z dodatnim izobraževanjem, vendar to še zdaleč ni tako nedosegljiva naloga, predvsem pa je "enkratna". Glede na precej cenejše alternative verjetno celo ekonomsko zelo zelo upravičena. Najbrž bi celo bil blizu resnice, če bi rekel, da je potrebnega vsaj toliko izobraževanja za Word 2007/2010/2013 kot za OpenOffice za tiste, ki uporabljajo Word 2003.

Matjaž Klančar | 8.4.2014 | 13:53

Seveda se strinjam, da vse težave izhajajo iz tega, da je format DOC zaprt. Tudi s tem, da je (bil?) Word dolga leta vir hudih stresov mnogih, ki smo z njim poskušali narediti kaj večjega. Vem pa, da smo imeli v podjetju pred časom kar nekaj računalnikov z OpenOfficom in zraven enega z Microsoft Officom, za vsak primer, če bi pri kakšni konverziji šlo kaj narobe. Na koncu so ljudje stali v vrsti, da so si zagotovili delo na računalniku s "pravo" Pisarno, za vsak primer, da morda vendarle ne bi šlo kaj narobe. Pa priznajmo si - to, da je ODT uradno sprejeti standard, pač ne pomeni prav nič. Nič. Lahko rečemo tudi "žal", vendar tako pač je.

mitjam | 8.4.2014 | 14:55

Seveda. "Žal" tako je. Tega se dobro zavedam. In "žal" še vedno tako tudi bo v naprej, dokler se bomo drenjali okrog DOC-a. Tu so vsekakor na potezi država in velika podjetja, ki to LAHKO spremenijo, če bi le želeli. Do takrat pa bo "žal" še vedno vrsta pred Word računalnikom. Ker pa je zavedanje bistva problema generalno zelo mlačno ali pomanjkljivo ali pa ga pravzaprav ni, je zelo vprašljivo, kdaj bo tisti čas prišel, če sploh bo ... In do takrat bomo tudi "žal" še vedno znova in znova trošili precej denarja za izdelek, ki jih v osnovi z malenkostnimi posodobitvami počne enako kot pred 10 leti, pri čemer bi lahko ta denar veliko produktivneje porabili za višjo dodano vrednost k takšnim izdelkom.

mitjam | 8.4.2014 | 15:04

Pa da ne pozabim. Marsikatero podjetje ta prehod lahko naredi že sedaj. Nekateri, najbrž bolj redki, so to tudi naredili. Interno poslujejo v ne-DOC formatu in jih te konverzije ne bolijo, ker niso potrebne. Tako vsi nezdružljivostni problemi praktično in dejansko odpadejo. Navzven pa komunicirajo v PDF. Seveda si tega vsi ne morejo privoščiti. Dodatno pa bliskovito raste trg mobilnih naprav, kjer Microsofta zaenkrat ni. In nekaj bo potrebno storiti prej ali slej ...

Začetna stran | Predhodna stran | Stran: 1/2 | Naslednja stran | Zadnja stran

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki