Pisarna v novi obleki

Objavljeno: 28.2.2007 17:53 | Avtor: Krištof Oštir | Kategorija: Preizkusi | Revija: Februar 2007

Microsoft je konec preteklega leta končal razvoj po lastnih trditvah "najpomembnejše izdaje programske zbirke Office v zadnjih desetih letih". Nova pisarna prinaša precej novosti, od katerih je najopaznejša popolnoma prenovljen uporabniški vmesnik, odpravlja številne težave iz preteklosti in skuša zadati odločilni udarec vedno bolj priljubljenemu paketu OpenOffice.org.

Microsoft je po dolgem času tudi na področju pisarniških programov prešel v napad. Potem ko je z izdajo Office 97 pred desetletjem dokončno pomedel s tekmeci, predvsem Lotusom in Corelom, zbirka ni doživela pomembnejše prenove. Občasne nadgradnje programov, najprej z oznako XP in nato še 2003, uporabnikov niso prepričale in mnogi še danes - resnici na ljubo povsem brez težav - uporabljajo skoraj deset let stare programe. Zmanjševanje dobička, predvsem pa silno uspešen pohod OpenOffica sta Microsoft prisilila, da se je razvoja lotil s polno paro, in po letih napovedovanja, preizkušanja, zavlačevanja in prelaganja končne izdaje smo dočakali izdelek, ki se uspešno kosa s konkurenco, prinaša nove možnosti in Microsoft Office tudi tehnološko dviguje nad današnjo raven programske opreme. Pa je to dovolj, da obudi njeno nekdanjo slavo in avtorjem še naprej prinaša dobiček?

Odprtokodni programski izdelki so se že večkrat izkazali za uspešne, predvsem pa so znani kot pobudniki razvoja in uveljavitve novih tehnologij. Odprti, predvsem pa standardni zapisi datotek, zmogljivost programskih modulov, izpiljene in premišljene operacije ter odlična povezava programov so lastnosti OpenOffica, ki je v zadnjih letih počasi, a vztrajno odžiral kruh Microsoftovemu izdelku. Redmondski velikan se ne glede na velikost razvojnega oddelka in količino za razvoj odmerjenega denarja le težko kosa z mnoštvom tehnoloških navdušencev. Njegova prednost pa je zmožnost izvajanja celostne analize delovanja programske opreme in povezovanje strokovnjakov različnih profilov. Študija uporabe pisarniških programov, pa tudi dolgoletne izkušnje z razvojem in podporo, vse to je Microsoftu omogočilo napad na polju, na katerem odprtokodna komuna (še) ni močna. Pri uporabniškem vmesniku. Kljub temu da je Microsoft močno prevetril tehnologijo delovanja zbirke in uvedel številne novosti, je najpomembnejša močno spremenjen uporabniški vmesnik. Ta bo tisti, ki bo odločil, ali je Office 2007 zmagovalec ali poraženec.

Prvo različico pisarniške zbirke Office, ki je vsebovala urejevalnik Word, program za delo s preglednicami Excel in predstavitveni program PowerPoint, je Microsoft izdal že davnega leta 1989. Najprej za računalnike Macintosh, leto dni zatem pa tudi za lasten operacijski sistem Windows. Na začetku je šlo za popolnoma ločene izdelke, ki so jih združili le marketinško in pospešili njihovo prodajo. Z leti so se programi med seboj bolje povezali, sama zbirka je narasla, pojavil se je osebni informacijski priročnik, najprej Schedule, pozneje Outlook, pojavile pa so se tudi njene različice, recimo Pro, ki je vsebovala tudi zbirko podatkov Access. Mimogrede, dolgoletni razvoj zadnje izdaje zbirke je Microsoft opravičeval (tudi) s povezovanjem programov in njihovim združevanjem v en sam paket. To mu je deloma uspelo, zanesljivo pa je z množico različic ustvaril veliko zmedo med uporabniki. Office 2007 je namreč na voljo kar v osmih različicah, ki vsebujejo različne programe in ponujajo različne strežniške storitve. Od najmanj do najbolj zmogljive so to: Basic, Home and Student, Standard, Small Business, Professional, Professional Plus, Enterprise in Ultimate. Vsebine posameznega paketa si lahko ogledate v preglednici in nedvomno lahko vsakdo najde zase najprimernejšo zbirko.

Vsebina različnih izdaj zbirke Microsoft Office 2007

Uporabniški vmesnik

Najpomembnejša novost zbirke Office 2007 je spremenjen uporabniški vmesnik. Microsoft je namreč opustil sistem menujev in uvedel trak (ribbon), nekakšno zbirko orodjarn, ki so (praviloma) na zgornjem delu zaslona in omogočajo hitro ter enostavno spreminjanje lastnosti trenutno dejavnega elementa. Ta je lahko karkoli, od besedila, ene same črke, odstavka, strani ali dokumenta prek grafikona ali vektorske risbe do rastrske slike. Sprememba omogoča enostaven dostop do funkcij, ki so bile do nedavna skrite globoko v menujih programa. Delo s trakom je enostavno in se ga bodo hitro naučili tudi - ali bolje rečeno predvsem - začetniki. Dolgoletnim uporabnikom Microsoftovih programov bo novost vsaj na začetku povzročala obilo preglavic in bo najbrž poglavitni razlog proti prehodu na novejše različice. Precej nenavadno je tudi to, da preklop na "klasične" menuje sploh ni mogoč. Res pa je, da bi z vključitvijo te možnosti bolj ali manj pokopali poglavitno novost, saj bi vsak starejši uporabnik najprej preklopil nazaj na menuje.

Najopaznejša sprememba v uporabniškem vmesniku je trak (ribbon), ki nadomešča menuje in deloma pogovorna okna. Edina preostala orodjarna je v naslovni vrstici poleg gumba Office.

Nov uporabniški vmesnik so dobili Word, Excel, PowerPoint, Access in delno tudi Outlook. Omenjeni programi so po Microsoftovi razlagi jedro pisarniške zbirke in so najbolj "dokumentno" usmerjeni, v resnici pa je za popolno preobrazbo najbrž zmanjkalo časa. Po zagonu katerega od programov z novim vmesnikom v levem gornjem kotu zaslona namesto menujev opazimo gumb Office. Ta še spominja na gumb Start iz zdajšnjih Oken in menu za delo datotekami iz prejšnjih različic programa, saj omogoča odpiranje, shranjevanje in objavo dokumentov. Poleg tega vsebuje seznam zadnjih dokumentov, ki je po novem lahko obsežnejši, poleg tega pa lahko posamezne dokumente vanj - za vedno - pripnemo z risalnim žebljičkom. V naslovni vrstici je tudi hitra orodjarna (quick access toolbar), ki je skupna vsem programom zbirke in vsebuje ikone za najpogostejše operacije, recimo shranjevanje, tiskanje ali razveljavitev.

Že omenjeni trak je vrstica, ki sorodne ukaze združuje v skupine in jih razporeja znotraj kartic (tabs). Vsak izmed programov vsebuje tako imenovano domačo (home) kartico z najpogosteje uporabljanimi ukazi. Po grobi oceni lahko rečemo, da bomo v domači kartici preživeli več kot polovico časa. Preostale kartice bolj ali manj logično združujejo orodja za naprednejše delo, recimo oblikovanje v Wordu, izračune v Excelu ali spreminjanje animacij v PowerPointu. Vsaka ima več skupin z ukazi, razporejenimi po načelu pomembnosti in pogostosti rabe. Najpomembnejši ukazi so poudarjeni in jasno prikazani, manj pomembni pa so skriti za posebnim gumbom. Trak je imenitna novost, ki jo bomo - najbrž v ne povsem enaki obliki - kmalu našli tudi v drugih programih ne le iz Microsoftovega tabora. Izvedba je sicer solidna, vendar pa ne omogoča prilagajanja sistema kartic. To je ob dejstvu, da se nekateri ukazi precej nelogično razporejeni, moteče. Vsebine trakov res ne moremo spremeniti, je pa zapisana v obliki datotek XML in dopolnjena s pripadajočo programsko kodo, zato lahko kmalu pričakujemo dodatke neodvisnih izdelovalcev.

Trak je podoben pri vseh programih, vsebuje pa različna orodja, ki so odvisna tudi od trenutnega okolja.

Nekatere kartice, imenujejo se kontekstne, se prikažejo le ob izbiri ustreznih predmetov (contextual tab). Če, recimo, izberemo sliko, se prikaže kartica za delo s slikami, izbira tabele pa prikliče orodja za delo s preglednicami. Tako je uporabniški vmesnik preglednejši, saj imamo vedno na zaslonu le tisto, kar potrebujemo. Mimogrede, trak lahko z enim samim ukazom, pritiskom na tipki Ctrl in F1, tudi skrijemo.

Naslednja izboljšava so galerije (gallery), ki vsebujejo operacije, prikazane z njihovim dejanskim učinkom. Primeri galerij so slogi dokumentov, oblika in razporeditev elementov v predstavitvi in podobno. Pri tem je posebej imeniten tako imenovani "sprotni predogled" (live preview), ki takoj prikaže učinek trenutno izbranega ukaza. Če, recimo, miško zapeljemo nad gumb za izbiro sloga dokumenta, si lahko čez nekaj trenutkov ogledamo, ali nam je ta všeč, in šele nato uveljavimo svojo odločitev. Ob izbiri dela besedila se prikaže posebna mini orodjarna, ki omogoča enaka opravila kot orodjarna za oblikovanje v starejših različicah programov, to je spreminjanje pisave, določanje barve, poravnavo odstavka in tako naprej. Mini orodjarna je prosojna in se v celoti prikaže šele, ko se nanjo zapeljemo z miško. V primerjavi z motečimi elementi, ki so v prejšnji različici zbirke zakrivali besedilo ali druge dele dokumentov, je to naravnost imenitno.

Sprememba uporabniškega vmesnika v novi Pisarni je precejšnja in zanimivo bo videti, kako se bodo odzvali uporabniki. To očitno čakajo tudi v samem Microsoftu, saj transformacije niso izvedli v vseh programih in se je sploh niso lotili v Visti, ki prihaja na police hkrati z zbirko.

Zapisi datotek

Spreminjanje oblike zapisa datotek je sila neprijetno in Microsoft zanesljivo ne želi ponoviti težav, ki si jih je nakopal s prihodom programov generacije 97. Prehod je bil takrat za številne uporabnike tako neprijeten, da je vplival na prodajo programskega paketa kot celote. Še največ težav pa so si nakopali z zapiranjem formata, saj njegove novejše različice niso bile javno objavljene in so bile tako dostopne le Microsoftovim partnerjem. Konkurenca, predvsem na odprtokodnem področju, je podjetje prisila k spremembam in popolni javni dokumentaciji zapisov.

Novi Office prinaša precej boljši in na standardih temelječ zapis datotek. Tako imenovani Microsoft Office Open XML (OOXML), za katerega skrbi organizacija Ecma International, je specifikacija datotečnega zapisa dokumentov, predstavitev in preglednic, ki jo je razvil Microsoft in je prvič uporabljena prav v zbirki Office 2007. Datoteke so stisnjene s tehnologijo ZIP. To pomeni, da so precej manjše kakor datoteke starejših različic programa.

Datotečni zapis v prejšnjih različicah zbirke je bil zastarel in že v prejšnji izdaji so nekateri pričakovali prehod na zapis, ki bi temeljil na jeziku XML. Microsoftu pa se zaradi težav v preteklosti ni mudilo in ga je v zamenjavo zapisov pravzaprav prisilil OpenDocument, odprtokodna pobuda organizacije OASIS, ki je lani tudi uradno postala standard. Microsoft Office Open XML je presenetljivo dobro dokumentiran zapis, ki je primeren za hranjenje sodobnih dokumentov in ločevanje vsebine od oblike. Pobuda zapisa je Microsoftova; je tudi lastnik zapisa, vendar vse kaže, da jo bodo sprejeli tudi neodvisni razvijalci. Corel je že napovedal, da ga bo podprl v zbirki WordPerfect, njegovo predhodno različico, WordProcessingML, deloma že podpira tudi OpenOffice.org, delno podporo ponuja tudi preglednica Gnumeric. Edina nerodnost zapisa je to, da je format treba licencirati in torej ne gre za odprti standard, pri tem pa je treba verjeti Microsoftovi trditvi, da ne bo tožil nobene organizacije, ki bo format uporabljala v skladu z uradnimi specifikacijami.

Če datoteko v novem zapisu odpremo v kateri od starejših različic programa, lahko takoj iz spleta poberemo orodja za branje.

Starejši programi nov zapis dokumentov zaznajo in uporabnika napotijo k prenosu dodatka, s katerim ga lahko preberemo. Microsoft je tako poskrbel, da bo format na razpolago tudi tistim, ki z nadgradnjo zbirke ne bodo hiteli. Kljub temu da starejši programi ne podpirajo vseh možnosti novejših, naj bi se te ob shranjevanju ohranile in spet pokazale, ko dokument odpremo v najnovejši izdaji programa.

Pisanje

Spremembe, ki jih prinaša Word 2007, opazimo takoj, ko se lotimo ustvarjanja novega dokumenta. Njegovo obliko, recimo velikost papirja, robove, razmik med vrsticami in odstavki ter podobno, lahko namreč določimo na enem samem mestu in brez nepotrebnega premikanja po menujih, ki smo ga bili vajeni v prejšnjih različicah zbirke. Pri tem pride še kako prav že omenjeni sprotni ogled, ki ob izbiri različnih možnosti takoj prikaže njihov učinek. Mimogrede, privzeta pisava v dokumentih zbirke 2007 je Calibri; oblikoval jo je Lucas de Groot, najdemo pa jo tudi v Visti.

Microsoft je, lahko bi rekli končno, olajšal delo s kazali, podnapisi in sklicevanji. Laže je ustvarjati stvarna kazala, še posebej v znanstvenih krogih pa bodo veseli orodij za delo s citati. Program namreč omogoča ustvarjanje zbirke literature, vstavljanje citatov in samodejno ustvarjanje seznama citiranih del. Tako oblika navedkov kot seznam se lahko s klikom spremenita in prilagodita enemu od podanih standardov, recimo tistim, ki ga predlaga uveljavljeni The Chicago Manual of Style. S tem se je Microsoft približal OpenOfficu, ki omenjene možnosti pozna že nekaj časa.

Precej prahu je v času razvoja dvignila možnost izvoza datotek v obliko Adobe Acrobat. Microsoft jo je sprva napovedal, pozneje pa zaradi spora z Adobom umaknil iz paketa. Poseben dodatek, ki skrbi za shranjevanje tako v zapisu PDF kot v lastnem XPS, moramo zato pobrati iz spleta. Z zapisom XPS (XML Paper Specification), ki ga je vključil v Visto in ima podporo izdelovalcev tiskalnikov, kot so Canon, Epson, Hewlett-Packard, Ricoh in Xerox, želi Microsoft nadomestiti zelo priljubljen PDF. Najbrž pa mu to - zaradi tehnološke prednosti in velike razširjenosti Acrobata - ne bo uspelo.

Word obilno izkorišča spremenjen uporabniški vmesnik; na sliki je prikazan dokument v treh različnih ogledih.

Delo s slikami, grafikoni in drugimi predmeti v Wordu je prav po zaslugi traku, poprejšnjega ogleda in drugih zmogljivosti novega uporabniškega vmesnika enostavno in hitro. Program prinaša silno veliko predlog, a te uporabnikom ne koristijo prav veliko. Precej malo verjetno je namreč, da bomo lahko kak kičast "časopis" uporabili kot osnovo za izdelavo lastnega dokumenta. Wordova Ahilova peta pa ostaja delo z daljšimi dokumenti in natančnim določanjem položaja "plavajočih" predmetov, kot so slike ali tabele. Verjetno ni uporabnika Microsoftovega programa, ki se ne bi kdaj ubadal s premaknjenimi - bolje rečeno izgubljenimi - slikami in naključnim spreminjanjem postavitve. Kot kaže, bo tako tudi v prihodnje. Žalostno.

Priročno pa je, da je Microsoft praktično izbrisal mejo med krajevnim diskom in internetom. Predloge in druge elemente publikacije lahko iščemo in uporabimo ne glede na njihovo lokacijo. To enako kot za Word velja tudi za druge programe, recimo PowerPoint. Tudi pomoč je po zaslugi povezave v splet veliko boljša. Microsoft trdi, da obsežen uredniški odbor ves čas skrbi za njeno obnavljanje in dopolnjevanje.

Lokalizacija programske opreme je področje, ki se ga v Microsoftu zavedajo že dolgo. Tudi nova zbirka prinaša vse potrebno za delo v večjezikovnem okolju. Programi sami zaznajo jezik pisanja prek okenskih nastavitev in takoj ponudijo ustrezna orodja, od črkovalnika do prevajalnika. Slednji deluje samo z večjimi jeziki in v osnovni različici pozna le angleščino, francoščino in španščino. Microsoft za druge jezike ponuja tako imenovane jezikovne pakete (language pack), ki odvisno od izvedbe poskrbijo za celoten prevod zbirke ali samo osnovna orodja, namenjena preverjanju pravilnosti pisanja. Jezikovni paketi v tem trenutku še niso na voljo in jih bo podjetje izdajalo v naslednjih mesecih - izid slovenskega je napovedan za maj. Enojezikovna različica (single language pack) bo na voljo samo v obliki prenosa iz spleta in bo za posamezni jezik na voljo hkrati kot prevod zbirke. Vsebovala bo različne komponente (odvisno od jezika), uporabnik pa bo sam določil, kje želi uporabljati določen jezik (uporabniški vmesnik za vse izdelke, samo črkovalnik ...). Večjezikovna različica (multi language pack) pa bo na voljo tako v obliko plošče CD kot tudi prek spleta, vsebovala pa bo podporo za kar 36 jezikov, med njimi tudi slovenščino. Uporabnik bo lahko sam določil, kje želi uporabljati posamezno jezikovno obliko. Tako bo lahko nastavil le drugačen črkovalnik in ohranil prvotni uporabniški vmesnik. Popolna različica večjezičnega paketa bo na voljo šele, ko bodo izšle vse vanjo vključene lokalizirane različice zbirke. Po predvidevanjih bo to junija letos.

Računi in tabele

Trak v Excelu 2007 poskrbi za večino orodij, potrebnih za oblikovanje preglednic, že na domači kartici. Na drugih so naprednejši ukazi, kot je, na primer, urejanje (sortiranje) in filtriranje. Slednje je ena najbolj imenitnih možnosti programa, ki pa je bila v preteklih različicah pred "običajnimi" uporabniki skoraj skrita. Podobno velja še za nekatere druge, recimo sledenje sprememb in "zamrzovanje" vrstic. Slednje lahko po novem storimo z enostavnim klikom na kartici pogled (view), žal pa lahko zamrznemo samo vrstico ali stolpec in ne obeh hkrati.

Precej lažje kot v prejšnjih izdajah je tudi analiziranje podatkov. Vrtilne tabela ali PivotTable lahko ustvarimo enostavneje, saj moramo samo izbrati ustrezne možnosti, filtriranje podatkov pa lahko poteka po več kriterijih hkrati. Številni uporabniki so Excel uporabljali namesto zbirke podatkov. Ti bodo veseli predvsem odprave omejitve velikosti delovnega zvezka. Ta ima lahko po novem 16.385 stolpcev in 1.048.576 vrstic na 1.024 listih in to je verjetno več, kot bi v tem trenutku kdorkoli potreboval.

Grafikoni, ki jih program lahko ustvari, so precej bolj "grafično intenzivni" in imajo bolj trirazsežni videz. Zaradi sprotnega ogleda jih je laže ustvariti, dodamo pa jim lahko trende in tako hitreje opazimo značilnosti v podatkih. Zanimive možnosti ponuja tudi oblikovanje preglednic, saj lahko celice oblikujemo v skladu z njihovo vsebino. Dodamo jim lahko ozadje, ki je odvisno od vrednosti, ki jo hranijo, ali pa jih, recimo, opremimo z zastavicami. Posebni grafični elementi lahko, na primer, opozarjajo na nepravilno vneseno vrednost. Pogojno oblikovanje, kot smo ga s tremi ravnmi poznali v prejšnjih različicah, postane z novimi možnostmi naravnost smešno.

Možnosti za pogojno oblikovanje so skoraj neskončne, zelo zanimivi so delno prosojni stolpci, ki ponazarjajo vrednosti v celicah.

Excel je namenjen predvsem izračunom in ima v traku tudi temu namenjeno posebno kartico. Na njej hitro najdemo želeno funkcijo in jo opremimo s potrebnimi argumenti oziroma možnostmi. Nekoliko nerodno pa je, da ob pisanju izraza ne moremo priklicati pomoči za posamezno formulo. Pritisk na tipko F1 namreč prikliče splošno pomoč programa!

Predstavitve

PowerPoint je bil vedno eden boljših Microsoftovih izdelkov, saj je bil po zanesljivosti vedno korak pred, recimo, Wordom. Nova različica temu sledi, je pa po zaslugi novega vmesnika še precej prijaznejša. Galerije, ki jih lahko pregledujemo krajevno ali v spletu, omogočajo bliskovito spreminjanje oblike prestavitve in dodajanje posebnih učinkov. Kot smo že omenili, je prav PowerPoint tisti program zbirke, pri katerem pridejo najbolj do izraza "pripravljeni" elementi, recimo slike, diagrami in podobno.

PowerPoint odlično izkorišča povezavo s spletom, recimo iskanje primerne grafične dopolnitve.

Nova različica je odpravila tudi eno redkih pomanjkljivosti programa, to je vstavljanje preglednic iz Excela. Te so namreč do nedavna skoraj v celoti izgubile obliko, zdaj pa program ponuja cel kup možnosti za oblikovanje. PowerPoint ima izboljšana orodja za trirazsežno grafiko, omogoča pa tudi hitro dodajanje učinkov. Sliko lahko z nekaj kliki osenčimo, zasukamo, okvirimo ali naredimo prosojno. Knjižnica prosojnic (slide library) lahko shrani celotne predstavitve ali posamezne dele in omogoči njihovo vnovično rabo. Imenitna je tudi možnost iskanja večpredstavnih elementov, tako v domačem računalniku kot v spletu. Uporabnika namreč ne zanima, kje so posamezna sličica, fotografija, video ali zvočni zapis, program pa mu poleg zmogljivega iskanja ponuja tudi hiter poprejšnji ogled in enostavno možnost vstavljanja.

PowerPoint je grafično zahteven program in to se kaže tudi pri njegovi hitrosti. Tudi pri sorazmerno hitrih računalnikih moramo na prvo prosojnico počakati do nekaj sekund in to ni vzpodbudno. Ima pa program izboljšan prikazovalnik, ki med drugim bolje podpira široke zaslone, priljubljene predvsem pri prenosnikih.

Osebno informacijsko središče

Program za delo z osebnimi podatki, to je koledarjem, stiki, opravili in elektronsko pošto, je eden najpomembnejših delov sodobne pisarniške zbirke. Outlook je bil vedno med najboljšimi osebnimi pomočniki, če ne celo najboljši, in Microsoft se je krepko potrudil, da bo tako tudi ostalo. Prav zato pogled na njegov uporabniški vmesnik vzbuja začudenje - za razliko od Worda, Excela in PowerPointa je skorajda nespremenjen. Outlook je bil glede vmesnika v prejšnjih različicah pred drugimi programi, saj je že pred leti prinesel stranske orodjarne in podobne imenitnosti. V najnovejši različici pa je prenovljen le tisti del, ki skrbi za ustvarjanje vsebine, to je sporočil, stikov, opravil in drugega.

Kljub temu v programu opazimo veliko število drobnih sprememb. Prva je tako imenovana opravilna orodjarna (to do bar), ki prikazuje koledar s prihajajočimi obveznostmi. Pomembna novost je tudi prikaz in delo z več koledarji. Slednje lahko prikažemo drugega poleg drugega na različnih karticah, še pomembneje pa je, da lahko koledarje hkrati uporablja več uporabnikov.

Povsem nov je urejevalnik sporočil - prejšnje različice programa so ponujale dva urejevalnika, enostavnega lastnega in povezavo z Wordom. Zdaj je en sam, in sicer Wordov. Ker pa je Word obsežen program in za pisanje sporočil zanesljivo preveliko orožje, so naredili njegovo okleščeno različico v obliki knjižnice DLL in jo dodali Outlooku. Z drugimi besedami to pomeni, da namestitev Worda ni potrebna, kljub temu pa lahko uporabljamo večino njegove funkcionalnosti. Po drugi strani lahko Outlook prikaže tako osnovno kot oblikovano besedilo, tudi v obliki HTML, za prikaz pa ne potrebuje več Internet Explorerja. S tem je program postal precej varnejši, saj ni odvisen od razpok v varnosti slednjega, vendar je tudi počasnejši, saj je novi urejevalnik veliko večji od starejše okleščene različice.

Outlook je opremljen z (enostavnim) bralnikom novic v obliki RSS.

Novost je tudi bralnik novic v obliki RSS. Outlook pri tem uporablja tako imenovano tehnologijo Windows RSS, ki je del operacijskega sistema Vista, najdemo pa jo tudi v Internet Explorerju 7. Novice lahko prikazuje iz kateregakoli dotoka (feed), ki ga obvlada Windows RSS, seveda pa se ne more meriti z namenskimi programi. Za poštni program je pomembna tudi možnost poprejšnjega ogleda priponke brez uporabe zunanjega programa. Outlook prinaša "pregledovalnike" za vse pisarniške programe, v kratkem pa lahko pričakujemo tudi dodatke neodvisnih razvijalcev. Tako kot predhodne različice je Outlook opremljen s filtrom za nezaželeno pošto, ki ga je treba tu in tam prek spleta posodobiti. Filter ne more nadomestiti pravega iskalnika neželene pošte, saj poleg znatnega deleža smeti tu in tam "najde" tudi kako legitimno sporočilo.

Odlična lastnost Outlooka, ki v resnici sploh ni njegova lastna, je iskanje. Program je namreč tesno povezan z Microsoftovim namiznim iskalnikom Windows Desktop Search, ki sicer ni del pisarniške zbirke, se pa skoraj samodejno namesti na uporabnikovo zahtevo. Iskalnik poleg elektronske pošte indeksira tudi datoteke na disku in omogoča njihovo trenutno (beri: zelo hitro) iskanje. Outlook ponuja odličen vmesnik do programa, saj omogoča izpis rezultatov že med vpisovanjem iskanega izraza, iskanje po različnih merilih in poudarjanje vpisanih gesel v rezultatih.

Dodatni programi

Word, Excel, PowerPoint in Outlook so najbolj uporabljani programi Microsoftove zbirke. Odvisno od njene različice pa v paketu dobimo še cel kup dodatnih programov, tako na uporabniški kot na strežniški strani. Access je že stari znanec zbirke, ki v novi različici prinaša orodja predvsem za začetnike. Prvi pogled na ustvarjeno zbirko podatkov celo spominja na preglednico. Kot smo vajeni, je mogoče obrazce in poročila ustvariti bolj ali manj samodejno, pri čemer je oblikovanje zaradi traku še posebej enostavno. Pomembnejša novost programa je zmožnost uporabe dodatnih podatkovnih tipov, tudi slik, neposredno v tabelah. Žal pa velikost zbirke podatkov ostaja omejena na dva gigabajta. To, recimo, pomeni, da program ni primeren za upravljanje slikovnih arhivov.

Publisher je ostal v stari obleki in skoraj ne sledi drugim programom zbirke.

Publisher je Microsoftov program za enostavno namizno založništvo, ki pa je ostal bolj ali manj v stari obliki in preobleki. Program, ki je bil pred časom korak pred sorodnimi izdelki in bi mu nov uporabniški vmesnik najbolj koristil, je tako videti, kot bi nanj pozabili. Pravzaprav bi bilo res najbolje, ko bi njegove dobre dele, recimo zmožnost ustvarjanja datotek PDF tiskarske kakovosti, prenesli v Word in ga enostavno opustili.

Digitalna beležnica OneNote omogoča hitro shranjevanje informacij in njihovo uporabo znotraj delovne skupine. Beležke (besedilo, slike in podobno) lahko uporablja več uporabnikov na več računalnikih, spremembe pa se samodejno združijo. Program omogoča sinhronizacijo z Outlookom in celo mobilnimi napravami, kot so ročni računalniki in pametni telefoni.

Visio je program za risanje (vektorskih) diagramov, ki ga Microsoft priporoča kot nadgradnjo enostavnejših orodij Worda in PowerPointa. V najnovejši različici prinaša zmožnost povezave z zunanjimi podatkovnimi viri, pri čemer se spremembe v podatkih poznajo na diagramih. Poleg tega so izboljšana orodja za povezovanje elementov in dodane nove oblike.

Program za upravljanje projektov z logičnim imenom Project je nepogrešljivo orodje pri izvajanju zahtevnejših projektov. Omogoča določanje opravil, njihovo razporejanje, sledenje, upravljanje finančnih sredstev in izvajanje analiz. V novi različici programa lahko izvajamo analize sprememb, ne da bi jih sploh izvedli, vsaka sprememba pa, recimo, poudari vse dogodke, na katere vpliva.

Groove je novinec v zbirki, namenjen pa je lažjemu delu v manjših skupinah. Sodelavci projektne skupine, ki so lahko v različnih organizacijah, na oddaljenih lokacijah ali celo brez neposreden povezave v splet, lahko učinkovito delajo v tako imenovanih deljenih delovnih prostorih (workspace). V slednjih lahko vsak uporabnik sodeluje z drugimi in uporablja koledar, izmenjavo dokumentov, slik in beležk, ustvarja ter sodeluje v diskusijah in tako naprej. Groove je v podjetju Groove Networks razvil Ray Ozzie, avtor sistema Lotus Notes. Po prodaji programa je seveda presedlal k Microsoftu.

SharePoint Designer je nadomestilo za FrontPage, ki ga v novi različici programa ni več. Program je namenjen lažjemu delu s strežniškim delom Microsoft Office SharePoint Server (MOSS). SharePoint Server omogoča skupini uporabnikov enostavno sodelovanje in komuniciranje, saj predstavlja okolje za delo z datotekami, koledarji, sporočili in podobnim. Uporabljamo ga lahko prek spletnega brskalnika ali okenskih programov, z dokumenti na njem pa delamo enako kot z lokalnimi datotekami. V začetku preteklega leta je Bill Gates napovedal, da je SharePoint Server najbolj revolucionaren del pisarniške zbirke Office 2007, in nedvomno bo njen pomemben del.

Bo Microsoftu z novo zbirko uspelo?

Microsoft Office 2007 prinaša v najbolj razširjeno pisarniško zbirko več novosti kot katerakoli od dosedanjih različic. Najpomembnejši programi imajo močno spremenjen uporabniški vmesnik, ki odpravlja menuje in ponuja trak z orodji. Ukazi so urejeni po skupinah in po pogostosti rabe, skupaj z galerijami in možnostjo hitrega poprejšnjega ogleda sprememb pa tudi manj veščim uporabnikom zbirke ponujajo naprednejša orodja. Prav sprememba vmesnika pa je po drugi strani sila tvegana poteza, saj se je treba dela s programi priučiti, to pa je drago in dokaj dolgotrajno. Iskanje ukazov povzroča nepotrebne glavobole in vsaj pri naprednejših uporabnikih ne bo naletelo na odobravanje. Poleg tega Microsoft ni predvidel možnosti preklopa na "klasični" uporabniški vmesnik, ki bi vsaj olajšal prehodno obdobje.

Kljub nekajletnemu razvoju in dolgotrajnemu preizkušanju nas je kmalu po namestitvi pričakalo sporočilo, ki ne obeta nič dobrega.

V novi izdaji pisarniške zbirke je Microsoft namenil veliko pozornosti brisanju ločnice med krajevnim in internetnim. Vsi programi znajo odlično delati s spletom, saj nekatere funkcije, recimo galerije, pa tudi pomoč, temeljijo na dokumentih in knjižnicah, objavljenih v strežnikih. Močno so izboljšana tudi orodja za kolektivno delo, skupaj s strežniškimi rešitvami, kot je SharePoint, ki jih najdemo v "močnejših" rešitvah zbirke.

Microsoft Office 2007 je verjetno zadnja klasična izdaja pisarniške zbirke. Naslednje dejanje bo v celoti temeljilo na strežniških rešitvah in enostavnem spletnem odjemalcu (prve znake prihajajočega programja kaže tako Microsoft kot tudi njegovi tekmeci). Programi pisarniškega paketa v novi izdaji ponujajo obilo izboljšav, a vendar ne toliko, da bi smeli pričakovati množice nadgradnje željnih uporabnikov. Vsekakor pa je prehod na novo različico zbirke smiseln ob nakupu novega računalnika (ta bo tako ali tako opremljen tudi z novim operacijskim sistemom). Zato ker je tako ceneje, pa tudi zato, ker je novi Office občutno počasnejši od različice 2003. A tega smo ob novih različicah tako ali tako že vajeni.

Office 2007 je nedvomno nadoknadil tehnološko zaostalost v primerjavi s konkurenco, predvsem OpenOfficom. Na nekaterih področjih je postavil nova merila, čas pa bo pokazal, ali so njegove rešitve primerne. Vložek Microsofta je zelo visok, saj tako korenite spremembe uporabniškega vmesnika že dolgo ni bilo in kaj lahko se zgodi, da bo Microsoft sam povzročil povečanje zanimanja za odprtokodne zbirke. Prehod s starejših Microsoftovih orodij na OpenOffice je namreč manj boleč kot prehod na Office 2007.

Geneza Microsoftove pisarne

Word 1.0

Word 2.0

Word 6.0

Word 7.0

Word 97

Word 2000

Word XP

Word 2003

Microsoft Office 2007

Kaj: Zbirka pisarniških programov.

Zahteve: Microsoft Windows XP SP2, Windows Server 2003 SP1 ali Windows Vista, vsaj 512 MB pomnilnika, določene funkcije se ne aktivirajo, če je pomnilnika manj od 1 GB, približno 2 GB prostora na disku ob namestitvi.

Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com.

Cena: Odvisno od različice (glej tabelo).

Za: Obsežna in razširjena pisarniška zbirka, zmogljivost programov, enostaven uporabniški vmesnik, ki tudi nezahtevnim uporabnikom ponuja naprednejše možnosti, izboljšana grafična orodja, boljše sodelovanje med programi.

Proti: Programi (še vedno) nimajo enakega uporabniškega vmesnika, ni mogoč preklop v "klasični" način delovanja, težave zaradi spremenjenega zapisa datotek.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki