Pingpong

V svojem prvem uvodniku, objavljenem v novembrski številki, sem se pozabaval s stanjem na naši širokopasovni sceni oz., natančneje, na tistem delu te scene, ki jo obvladuje Telekom. Minila sta dva meseca in ne morem si kaj, da se ne bi spomnil svojega takratnega citata: "Mnogi so v boju s Telekomom obupali, morda bo še kdo." Tako kot kaže zdaj, bo ta "nekdo" morda na vrsti veliko prej, kot sem sprva mislil. Žal.

Pa pojdimo lepo po vrsti. Po dolgotrajnih pogajanjih in protestih je podjetje T2 s Telekomom podpisalo pogodbo o razvezavi lokalne zanke, s katero lahko uporabnikom ponujajo lastne in ne Telekomovih storitev xDSL. Če želijo, tudi brez Telekomove telefonije ISDN ali PSTN. Oktobra so se lotili dela, se kak mesec lovili v lastni (ne)organiziranosti in Telekomovem zavlačevanju, nato pa sredi novembra končno začeli priklapljati prve uporabnike. Vendar le po kapljicah, kajti od 20.000 (podatek je z začetka decembra) željnih uporabnikov je Telekom zavrnil vseh 5000, ki so želeli obdržati Telekomovo telefonijo, in večino tistih, ki so želeli polno razvezan dostop in so s tem zavrnili Telekomovo telefonijo. Razlog za prvo se sliši razumno - Telekom trdi, da nima razcepnikov, ki bi del frekvenčnega spektra, ki "prenaša" PSTN oz. ISDN, speljal s T2jevih DSLAMov VDSL do svoje centrale. In da jih bo nabavil, neuradno, v približno treh mesecih in ne v šestih, kolikor mu dovoljuje vzorčna pogodba s T2. Glede na to, da potrebujejo "do 15 dni" za ugotovitev, "ali je povezava med točko A in B" (besede Telekomovega člana uprave, zadolženega za omrežja) oz. za to, da T2 odgovorijo, ali bodo lahko priklopili uporabnika, ki si želi njihovih storitev, se nekaj mesecev pravzaprav ne zdi veliko...

Resne težave pa se začnejo pri večini izmed 400 uporabnikov, ki so se prebili med tiste, ki jih je T2 dejansko smel priklopiti. Izkaže se, da povezava, ki je sprva delovala zelo dobro, naenkrat deluje slabo oz. vsaj veliko slabše, kot je delovala na začetku. Po besedah neimenovanega Telekomovega serviserja je »takih primerov kot toče«. Ker je oprema (modem, DSLAM, parica do centrale) enaka, kot je bila na začetku, za to nekako ni videti pravega razloga. No, sodelujoča pri tej ponudbi sta dva, Telekom in T2, zato sta tudi razlagi dve. Telekom trdi (neuradno, seveda), da tehnologija VDSL očitno ne deluje in se zvija v porodnih krčih, T2 pa seveda trdi, da je kriv Telekom. Konkretno, krive naj bi bile prenapetostne zaščite (zaščite pred strelami in drugimi električnimi šoki), ki jih ima Telekom na svojih paricah in bi jih moral po pogodbi o razvezavi lokalne zanke odstraniti. Še več, prenapetostne zaščite naj bi se skrivnostno pojavljale, čeprav jih prej ni bilo. Telekom je na te obtožbe odgovoril šele, ko ga je nadzorni organ APEK na pobudo T2 opozoril, naj te zaščite odstrani, oz. se izjasni o njih. Storil je slednje: izjasnil se je, da so zaščite nujne in jih ne bo odstranil. Poleg tega je citiral vzorčno pogodbo s T2, v kateri jasno piše, da bo Telekom svoje omrežje še naprej ščitil s prenapetostnimi zaščitami na kablih, ki potujejo po zraku, dodatno pa navedel še mnenje neodvisnega podjetja (Iskra Zaščite), ki je izmerilo, da te zaščite signala VDSL prav nič ne motijo. Saga je šla naprej s T2, ki kljub temu hoče imeti le »golo žico«, kot razvezan dostop imenuje definicija, in z APEK, ki je zagrozil, da bo Telekom, če bo treba, tudi kaznoval. Kako, koliko in predvsem kdaj, ni jasno. V tako odločnost, kot jo npr. premore francoski nadzorni organ, skorajda ni verjeti; ta je pred kratkim iz enakega razloga (oviranje priklopa konkurenčnim ponudnikom) kaznoval France Telecom, in sicer s kar 80 milijoni evrov. Seveda se je kaznovani pritožil in to bo francosko sago, ki se je s prvimi pritožbami začela že leta 1999, samo še podaljšalo...

Kaj zdaj? Kaj lahko uporabniki, ki imajo doma poldelujočo povezavo, sploh še storijo v tej partiji pingponga med Telekomom in T2? Zdi se, da smo se znašli v pat položaju, ko bo večina novih uporabnikov, ki internet resno potrebujejo (pustimo mladce, ki si želijo le hitrega deskanja, ti bodo morda še potrpeli kak dan, teden ali mesec), enostavno - prešla (nazaj?) na Telekomovo ponudbo ADSL. Ali morda nekoliko kasneje na ADSL 2+ (ki ima, po izjavah nekaterih testnih uporabnikov, enake težave z zanesljivostjo in hitrostjo povezave). S stališča T2 je to videti kot "uspelo jim je". Telekomu namreč. S Telekomovega stališča pa je to videti kot naravna odločitev uporabnika, ki je spoznal, da tehnologija VDSL ni zrela in je edina delujoča hitra tehnologija xDSL njihova ADSL oz. ADSL 2+. Nič, ponovim lahko le stavek o tem, da bo nekdo morda obupal, in tokrat s tem mislimo kar na uporabnike...

Kakorkoli že, širokopasovni priklop je pri nas še vedno v vzponu, zato si lahko v tokratni številki preberete kar nekaj vsebin na temo, kako tak hiter in predvsem stalen priklop sploh izkoristiti. Npr. članek o kamerah IP, samostojnih napravicah, ki jih lahko postavimo kamorkoli v omrežje in prek njih nadzorujemo okolico ali pa jo le kažemo svetovnemu občinstvu. Ali pa članek o domačih vremenskih postajah, s katerimi lahko svetu pokažemo tudi to, kakšno je trenutno vreme na našem vrtu. Ali pa članek o zajemanju video tokov, ki jih je v spletu vedno več. Ali pa članek o naših spletnih razvijalcih, ki počasi postajajo prevladujoč način razvijanja naših digitalnih fotografij. Ali pa članek o brezplačni spletni elektronski pošti. Ali pa… Res, dandanes se računalniške vsebine večinoma vrtijo okoli interneta. Kljub temu pa smo preizkusili tudi procesorje, se poigrali z računalniškimi zvočniki, da o množici preizkušenih strojnih in programskih izdelkov niti ne govorim.

Francoski regulator je zaradi oviranja priklopa konkurenčnim ponudnikom kaznoval France Telecom z 80 milijoni evrov kazni.