Okna in Mac Os X Paralelno
Eden od vzrokov, zakaj Applovi računalniki Macintosh nimajo večjega tržnega deleža, je pomanjkanje poslovne programske opreme zanje. Od letošnjega leta ta izgovor ne velja več.
S prehodom celotne linije njihovih računalnikov na Intelove procesorje in z Applovim programom BootCamp je mogoče na nove Mace namestiti in uspešno poganjati Okna. Edina težava je ta, da se moramo pri zagonu odločiti, ali bomo pognali OS X ali Windows. Marsikdo bi si raje želel hkrati poganjati nekaj okenskih in nekaj programov za Mace.
V resnici je bilo to že dalj časa mogoče - programi kot Virtual PC so tekli v posebnem oknu v okolju Mac OS X in so dokaj zvesto posnemali (emulirali) delovanje PCja na Macih. Edina slabost je bila njihova počasnost, saj je program moral spreminjati strojne ukaze za PC v ustrezne ukaze za procesorje PowerPC, ki so bili vgrajeni v jabolčne računalnike.
Odkar v Macih tiktakajo Intelovi procesorji, posnemanje ni več potrebno, pač pa na prizorišče stopa virtualizacija. Mlado podjetje Parallels je prvo ponudilo rešitev: Parallels Desktop za Mace. Program smo preizkusili na prenosniku MacBook (CoreDuo, 2 GHz, 2 GB pomnilnika). Njegova namestitev je enostavna, enako velja tudi za namestitev gostujočega operacijskega sistema. Neizkušen uporabnik se bo prepustil čarovniku, ki ga bo varno vodil po namestitvi. Poleg okenskih operacijskih sistemov (podprti so vsi, od Windows 3.11 do Windows 2003 Server) so podprti tudi razni okusi Linuxa in Unixa (od Solarisa do FreeBSD). Odločili smo se za najbolj razširjenega, Windows XP.
Z vključeno podporo Intelovi tehnologiji VT-x delujejo Okna precej hitreje.
Pred namestitvijo gostujočega operacijskega sistema izberemo, kako bo Parallels Desktop upravljal navidezni disk. Ta predstavlja eno datoteko v Macovem datotečnem brskalniku (zelo primerno za izdelovanje varnostnih kopij Oken), njena velikost pa se lahko spreminja (dynamic resizing) ali pa je stalna (fixed). Toplo priporočamo uporabo druge možnosti, saj bo v nasprotnem primeru okenski program chkdsk praktično pri vsakem vnovičnem zagonu Oken našel nove napake na "disku".
Na seznamu podprtih naprav najdemo optične enote (do štiri hkrati), zvočno kartico, omrežni priključek (ožičeni in brezžični) in naprave, priključene prek USB (žal podpira samo hitrost 1.1), zaporednega in vzporednega vhoda. Namesto optične enote lahko uporabljamo tudi sliko iso na disku. Naprav, priključenih prek vmesnika firewire, ni mogoče uporabljati v gostujočem operacijskem sistemu.
Po namestitvi Oken nam Parallels ponudi namestitev skupine orodij Parallels Tools, ki uporabniku olajšajo hkratno jezdenje na dveh sistemih. Predvsem velja pozdraviti možnosti brezšivnega preklapljanja med polnozaslonskim prikazom Oken in Mac OS X ter možnost skupnega odložišča. Slednja nam pride prav pri prenašanju podatkov med programi v obeh sistemih. Programi za OS X, zgrajeni z ogrodjem Carbon (npr. Microsoftova Pisarna za Mace 2004), skupnega odložišča ne prepoznajo, vendar s preprosto zvijačo prelisičimo tudi to omejitev. Uporabljamo lahko skupne mape v OS X, ki so v Oknih vidne kot deljeni diski.
Ob primerni količini pomnilnika, ki ga namenimo Parallels Desktopu (smiselno je imeti vsaj 512 MB rezerviranega zanj), bodo Okna tekla skoraj enako hitro kot na pravem PCju. V okolju Windows XP smo namestili vse programe, ki jih uporabljamo na našem prenosniku (protivirusni in protivohunski program, Microsoftovo Pisarno za Okna, iTunes in QuickTime, poštni odjemalec TheBat!, kupček pomožnih programov ter brskalnik Netscape). Ko smo preklopili na polnozaslonski način, ni bilo mogoče opaziti, da opravljamo delo z navideznim računalnikom. Seveda nismo niti pomislili na to, da bi igrali kakšne grafično zahtevne igre; Parallels Desktop pač (še) ne podpira strojno pospešene 3D grafike.
Le pristan (dock) in menujska vrstica izdajata, da tečejo Okna v svojem oknu v OS X.
Da bi še bolje ocenili hitrost dela z navideznimi Okni na prenosniku MacBook, smo namestili dva programa, ki ju uporabljamo pri preizkusih prenosnikov PC (Business Winstone 2004 in Multimedia Content Creation 2004). V nastavitvah Parallels lahko spreminjamo stopnjo strojnega pospeševanja in vklapljamo podporo Intelovi virtualizacijski tehnologiji VT-x (več o njej v septembrskem Monitorju). Rezultati so zbrani v tabeli. Z vključenim VT-x pri 512 MB pomnilnika in z največjim strojnim pospeševanjem so rezultati podobni tistim, ki smo jih dobili pri prenosnikih PC s procesorjem Pentium M. Če jih primerjamo z rezultati, dobljenimi v Oknih, zagnanih z BootCampom, so samo za dobrih 10 % slabši. Več kot dobro torej.
S tako prepričljivim delovanjem je Parallels Desktop po našem mnenju korak pred BootCampom, saj poleg dostojne hitrosti ponuja možnost branja in pisanja datotek v deljenih mapah. Okna z BootCampom zaenkrat vidijo datoteke v OS X le z dodatnim programom (npr. MacDrive, bralno-pisalni dostop), OS X pa lahko razdelke v formatu NTFS (privzet v namestitvah Windows XP) le bere.
Parallels Desktop for Macintosh
Kaj: Program za poganjanje navideznih računalnikov PC na Macih z Intelovim procesorjem.
Izdeluje: Parallels, www.parallels.com.
Cena: 80 dolarjev (v spletni trgovini)
Za: Podpora Intelovi tehnologiji VT-x, hitrost, dolg seznam podprte strojne opreme.
Proti: Ne podpira naprav z vmesnikom firewire, samo USB 1.1, ne podpira 3D grafike.
Z vključenim VT-x, pri 512 MB pomnilnika in z največjim strojnim pospeševanjem so rezultati podobni tistim, ki smo jih dobili pri prenosnikih PC s procesorjem Pentium M. Če jih primerjamo z rezultati, dobljenimi v Oknih, zagnanih z BootCampom, so samo za dobrih 10 % slabši. Več kot dobro torej.