Novosti IPTV

Objavljeno: 27.5.2008 15:17 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Preizkusi | Revija: Maj 2008

Ko je pred leti SiOL uvedel svojo IP televizijo, je bilo vse skupaj videti kot nekakšna novodobna igrača, ki nič ne kaže, da bo uspešno konkurirala kabelski ponudbi. Danes se končno začenjajo pojavljati dodatki, ki kažejo, da je lahko IPTV še vse kaj več kot le "kabel".

Že ob predstavitvi SiOL TV smo pisali o tem, da ima sam koncept veliko še neizkoriščenih prednosti v primerjavi s kabelsko televizijo. Od izredno dobre možnosti organizacije telemetrije (zaradi dvosmerne zveze je ponudniku natanko jasno, kdo, kdaj in koliko časa gleda kateri program), do nadgradnje z elektronskim sporedom, možnosti centraliziranega snemanja programa in organizacije videoteke. Pri vsem tem (razen telemetrije) se zadnja leta izmenično prehitevata SiOL in T-2, v zadnjem času pa jima poskuša slediti tudi Tuš Telekom (nekdanji Voljatel). Ta mesec smo preizkusili dve novosti na tem področju - T-2jev omrežni videorekorder oz. snemalnik in Tuševo televizijo oz. splavitev njihove videoteke. SiOL ima teoretično oboje (glej okvirček), videoteko pa lahko že nekaj časa uporabljamo tudi na T-2.

T-2 snemalnik

T-2 je svoj snemalnik dodal kot enega dodatnih menujev v svojem tv vmesniku. Omogoča snemanje tv programov TV Slovenija 1 in 2, POP TV in Kanal A na diskovje, ki je fizično v prostorih T-2, in sicer neodvisno od tega, kateri program trenutno gledamo. Še več, hkrati lahko snemamo več prispevkov na različnih kanalih. Program se snema "tako, kot je", se pravi, da se na disk shranjuje neposredni podatkovni tok MPEG-2, kot ga tudi sicer gledamo. V praksi to pomeni bitno hitrost od 4,5 do 7,8 Mb/s (v špicah), to pa pomeni, da 10 GB prostora zadostuje za približno 250 minut programa. Slednje pomeni, da bo večini uporabnikov zadostovala ta, najnižja naročnina, ki za 1 evro na mesec dovoljuje uporabo do 10 GB. Z višjimi naročninami (do 10 evrov) lahko sicer prilezemo do 100 GB. Precej bolj praktično in pregledno kot je bilo ob predstavitvi storitve pri SiOLu, kjer naj bi imeli za 4 evre možnost shranjevanja do 6 ur programa, po dveh dnevih pa se samodejno briše.

Uporabniški vmesnik, s katerim se lahko gremo tak omrežni videorekorder, je nadvse intuitiven, hiter in praktičen za uporabo (tega za SiOLovega ne moremo trditi). Omogočeno je snemanje na čas, pri čemer lahko vklopimo tudi redno snemanje (vsak dan, vsako sredo, vsako sredo in četrtek ...), žal pa (še) ni mogoče takojšnje snemanje programa, ki ga ravnokar gledamo. Prav tako ni mogoča zaustavitev ogleda programa in "preskakovanje reklam" ali t. i. timeshifting, ki je sicer običajen pri klasičnih diskovnih videorekorderjih. Prav tako ni povezave z elektronskim sporedom, tako da ne moremo izbrati snemanja želene nadaljevanke, temveč moramo za vsak dan posebej vtipkati čas začetka in konca predvajanja. Zelo nerodno. Da bi snemanje lahko sprožili kar prek interneta (to že kar nekaj časa omogoča ameriški TiVO), so seveda le pobožne sanje. In še - snemanje, zaradi licenčnih pravic, deluje le na štirih slovenskih programih: TV Slovenija 1 in 2 ter Kanal A in POPTV.

Ko so programi posneti, si jih lahko za ogled izberemo v razdelku "Moje posnete vsebine". Tam se začnejo predvajati le dobro sekundo ali dve po tistem, ko kliknemo "predvajaj". Za upravljanje posnetka lahko uporabljamo in izbiramo ikone na zaslonu ali pa neposredno tipke na daljincu (kjer so tipke za predvajanje, prevrtenje itd. že na voljo).

Sklenili bi lahko - za začetek dobro, vendar bi lahko bilo še veliko bolje. Npr. tako kot za jesen obljublja Telemach, ki bo snemanje s posebnim diskovnim STB prenesel k samemu uporabniku. In mu tako omogočil snemanje vseh programov in timeshifting, obljubljajo pa tudi povezavo z elektronskim sporedom (vendar ne prek interneta). Bomo videli. Take obljube smo že slišali in celo že preizkušali testne primerke, pa jih običajni uporabniki kljub temu nikoli niso dobili v rabo.

T-2 snemalnik

Kaj: Dodatek k televiziji T-2, ki omogoča snemanje tv programa pri samem ponudniku.
Cena: Od 1 EUR (10 GB) do 10 EUR (100 GB).
Za: Odličen in zelo hiter uporabniški vmesnik, ugodna cena.
Proti: Ni povezave s sporedom, ni mogoče takojšnje snemanje, ni možnosti "time shiftinga", deluje le na štirih slovenskih tv programih.

Snemalnik je dodan kot nova možnost na stari menu T-2 Televizije.

Z nekaj kliki po daljincu lahko naročniški paket in s tem prostor na disku tudi povečate.

Snemanje lahko nastavimo le časovno.

Izberemo lahko tudi ponavljajoče snemanje.

Posneti programi so predstavljeni zelo pregledno.

Tuševa televizija

V Monitorju smo nekoč že preizkušali ponudbo IPTV štirih različnih ponudnikov. Poleg SiOLa, T-2 in Amisa je bil tu še Voljatel s svojo rešitvijo, a je njen razvoj po začetnem navdušenju povsem zamrl. Zato so se v Tuštelekomu po tistem, ko so kupili podjetje Voljatel, odločiti rešitev razviti povsem na novo, z novejšo in boljšo strojno opremo in z mislijo na prihodnost.

Na preizkus smo dobili Motorolin sprejemnik STB z oznako VIP-1920, ki so ga tehniki iz podjetja Tuš priključili na modem DSL/usmerjevalnik izdelovalca Draytek. Pri tem seveda ni šlo povsem brez težav, saj je za polno uporabo storitev treba opraviti priklop naše bakrene telefonske parice na omrežje DSL podjetja Tuštelekom. To pa je danes po Sloveniji še precej nerazširjeno (trenutno imajo 55 kolokacij po večjih mestih in krajih), zato je tudi (polna) dostopnost do storitve precej slaba. No, resda lahko priklop opravimo tudi prek omrežja DSL Telekoma Slovenije (to deluje skorajda povsod), vendar smo v tem primeru prikrajšani za storitev Videoteka, ki je dosegljiva zgolj znotraj lastnega omrežja ...

Že omenjeni sprejemnik STB izdelovalca Motorola je ena najbolj dognanih tovrstnih naprav na trgu ta hip. V celoti namreč podpira stiskanje MPEG4, ki bo prej ali slej postalo standard za stiskanje slike in zvoka v sistemu IPTV (in tudi drugje). Za nameček škatla, poleg običajnih analognih izhodov, premore tudi vmesnik HDMI za kar najbolj kakovostno povezavo s televizorjem, za zvočno kuliso pa lahko s STB prek koaksialnega ali optičnega digitalnega zvočnega izhoda povežemo tudi prostorski ojačevalec. Daljinskega upravljalnika resda ne moremo razglasiti za vrhunec preglednosti in preproste rabe, a je zato v celoti programirljiv, tako da lahko z njim upravljamo tudi televizor.

Osnovni menu sistema je odet v precej zelene barve. Razdeljen je na nekaj vsebinskih delov. TV vodič nas popelje po sporedu za današnji ali jutrišnji dan za programe, ki premorejo EPG, in takih je približno 50. Vseh programov je sicer na voljo okroglih sto, shema pa se bo po besedah predstavnikov Tuštelekoma po potrebi še širila ali spreminjala, odvisno od gledanosti posameznih programov. Drugi vidnejši del vmesnika je videoteka, ki ta hip ponuja 250 filmskih naslovov, razvrščenih po različnih žanrih. Preglednega seznama vseh filmov vmesnik zaenkrat še ne premore, saj omogoča zgolj pregled naslovov po posameznih žanrih. Zato si moramo pri iskanju (točno) določenega filma nekoliko pomagati s seznamom na spletni strani ponudnika. Uporabna lastnost je tudi možnost brezplačnega ogleda napovednika ("trailer") za večino filmov, preden se odločimo kupiti pravice za ogled filma (vsak nakup nas bo stal 1,49 evra, to pa omogoči poljubno število ogledov v roku 24 ur od nakupa; nakup se prišteje k mesečnemu računu za storitve).

In v praksi? Rešitev vsekakor deluje, toda v ničemer ne odstopa bistveno od že videnega pri konkurenci. Hitrost delovanja vmesnika (brskanje po izbirah) je zadovoljiva, a ne najboljša na trgu. Kakovost slike je enaka tisti na SiOL ali Amis TV (in nekaj slabša kot pri T-2 televiziji), s stiskanjem MPEG-4 v videoteki pa se trudijo obdržati kar najboljšo kakovost, ki je primerljiva originalu na DVDjih. Že v bližnji prihodnosti pa v Tušu načrtujejo popoln prehod na MPEG-4 tudi za prenos običajnih tv programov. Tako želijo nekoliko izboljšati kakovost predvajanja programov, ki jih zdaj Telekom/SiOL z MPEG-2 zaradi varčevanja s pasovno širino malce preveč stisne.

Škoda le, da niso že na začetku ponudili tudi npr. možnosti omrežnega snemanja ali snemanja pri uporabniku doma (t. i. network PVR oz. PVR), saj bi tako laže lovili korak s konkurenco. Tako pa je sistem ta hip zgolj še eden izmed tistih, ki sicer veliko obetajo, a se morajo v praksi še dokazati.

Tuštelekom Televizija

Kaj: Tuš Telekom internetna televizija IPTV.

Število programov: 100 (stanje 21. 4. 2008).

Cena: 15 EUR, posamezen naslov iz videoteke 1,49 EUR.

Ponuja: Tuštelekom, www.tustelekom.si.

Za: Preprost uporabniški vmesnik, založenost videoteke, podpora MPEG-4.

Proti: Ni snemalnika, v celoti deluje le, če smo vezani na Tuševo omrežje.

Videoteka je razmeroma dobro založena, omogoča pa tudi ogled napovednikov.

Ustvarjanje seznamov priljubljenih je dobrodošlo, saj se sicer hitro izgubimo med številnimi programi.

SiOL ne deluje

Priznamo, po predstavitvi SiOLovega snemalnika, o katerem smo pisali v lanski marčevski številki, tega nismo več preizkušali, oz. uporabljali. Tokrat smo ga hoteli, vendar smo ugotovili, da ne deluje več. Glede na odgovor, ki smo ga dobili na številki 080 1000, naj bi to bilo "že dolgo". Na vprašanje kdaj naj bi spet, če sploh, začel delati, je bil odgovor le "te informacije nimam". Uradni odgovor Telekomove PR službe je žal zamudil rok zaključka redakcije.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki