Objavljeno: 29.9.2020 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Oktober 2020

Nikon Z5

Nikon je pred dvema letoma splavil nov fotografski ekosistem, imenovan preprosto sistem »Z«. Šlo je za njihov resni vstop v svet zmogljivejših brezzrcalnih aparatov, konkretno za kombinacijo novega, velikega bajoneta in tipala polne velikosti. Podoben sistem je takoj za tem predstavil še Canon. Takrat smo zapisali, da bo šel fotografski svet očitno v smer brezzrcalnih aparatov.

Nikon Z5

V Nikonovem sistemu smo imeli doslej tri aparate: zmogljiva Z7 in Z6 ter cenejšega Z50. Ta je tudi edini brez tipala klasičnega polnega formata, ima pa manjše tipalo velikosti APS-C (torej je faktor goriščnice 1,5, enako kot pri cenejših DSLR). Tokrat smo preizkusili novi model Z5, ki združuje veliko tipalo in razmeroma ugodno ceno.

Podjetje z novincem meri na dosedanje uporabnike Nikonovih fotoaparatov, take, ki se še niso odločili za prehod na brezzrcalni sistem. Hkrati tudi odkrito misli na zahtevne uporabnike, ki si želijo vstop v svet tipal polnega formata. Na tem področju je že dolgo časa izredno uspešen Sony s svojimi modeli Alpha 7, podobno kot je bil pri DSLR Canon z originalnim modelom EOS 5D.

Ohišje novega Z5 je zelo kakovostno in se odlično prilega roki. Glede na ceno lahko pohvalimo, da je zatesnjeno in tako zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zadaj je nagibni zaslon manjše ločljivosti kot pri dražjih modelih, hkrati tu ni ločenega funkcijskega zaslona na zgornji strani. Okular je enak kot pri dražjih modeli (torej gre za zaslon OLED), gre za enega najboljših digitalnih med brezzrcalnimi fotoaparati.

Po velikosti in teži je ohišje sicer enako kot pri Z6, dodana sta tudi vhod za mikrofon in slušalke, kar bo koristno pri zajemu videa. Zanimivo, da so tu namesto kartic XQD prešli nazaj na kartice SD – aparat ima dve taki reži. Po našem mnenju je to vsekakor dobrodošlo, saj so kartice XQD sicer hitrejše, a tudi občutno dražje, večina uporabnikov pa je v zadnjih letih že zbrala kar nekaj kartic SD.

Glavna razlika v primerjavi z dražjima modeloma je cenejše tipalo. To je brez osvetlitve od zadaj in z ločljivostjo 24 milijonov pik. Kakovost fotografij je vseeno odlična. Razlike bo večina uporabnikov težko opazila, predvsem pri višjih občutljivostih ISO, kjer je malenkost več šuma in manj dinamičnega razpona. Tipalo je stabilizirano, kar pomeni, da bo stabilizacija delovala z vsemi objektivi, tudi pri uporabi adapterjev.

Pri videu je tu manj naprednih možnosti kot pri dražjih dveh modelih tega sistema. Na voljo je sicer tudi ločljivost 4K, a le pri razmeroma majhnem izrezu tipala, kjer dobimo faktor goriščnice 1,7. Če želimo snemati s celotno velikostjo tipala, moramo preklopiti na FullHD (1.080p60).

Aparat ponudi počasnejši zajem zaporednih fotografij, konkretno gre do 4,5 slike na sekundo pri uporabi samodejnega ostrenja, je pa zato zelo velik pomnilnik, saj lahko pri tej hitrosti zajamemo 100 fotografij RAW in JPG (torej v obeh formatih naenkrat). Zelo dober je tudi sistem samodejnega ostrenja, ponudi tudi prepoznavo oziroma ostrenje na oči subjekta. Nekoliko počasnejši je le pri slabših svetlobnih pogojih, kar je odvisno tudi od uporabljenega objektiva.

Aparat smo preizkusili z novim kit objektivom 24-50 F/4-6,3, ki je razmeroma majhen in se pred uporabo nekoliko iztegne. Preizkusili pa smo tudi nov objektiv za sistem »Z«, telezum 70–200 mm F/2,8. Nikon namreč izpopolnjuje svoj nabor objektivov v tej seriji in ta konkretni telezum bo v prihodnje eden bolj pogostih pri profesionalnih fotografih, saj gre za zum z dolgo goriščnico, s svetlo konstantno zaslonko, hitrim ostrenjem in z odlično kakovostjo fotografij ter izdelave.

Nikonov novi Z5 je v tem trenutku eden boljših aparatov za vstop v svet polnega tipala. Najbližji konkurenti so Canonov RP in Sonyjeva Alpha 7 II ter novejša Alpha 7 III. Prva dva sta sicer nekoliko cenejša, a tudi manj zmogljiva, najnovejša Sonyjeva Alpha pa je par sto evrov dražja. Cena ohišja novega Z5 je sicer 1.600 evrov, na voljo so tudi različni kompleti z objektivi.

Nikon Z5

Kaj: digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi

Ločljivost: Do 6.016 × 4.016.

Tipalo: Efektivno 24 milijonov pik.

Velikost in vrsta tipala: 35,9 × 23,9 mm, CMOS.

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: 1.599 EUR (ohišje), 1.899 EUR (ohišje, objektiv 24-50 F/4-6,3)

Za: Kakovost fotografij, kakovost izdelave, cena glede na ponujeno.

Proti: Na trenutke počasnejše ostrenje v slabih svetlobnih pogojih.

Citat: Nikonov novi Z5 je v tem trenutku eden boljših aparatov za vstop v svetu polnega tipala.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Amazonova drona, ki stražita dom in podjetja

    Podjetje Ring predstavilo letečo kamero in pametnega robota!

    Objavljeno: 11.11.2026 09:00
  • Podatkovni centri sprožili krizo tudi na bojišču v Ukrajini

    Nepričakovani tekmec ukrajinske vojske.

    Objavljeno: 12.11.2026 10:00
  • Euro-Office je prispel na namizja

    Evropska odprtokodna alternativa Microsoftovemu pisarniškemu paketu je dosegla nov mejnik. Potem ko je spletna zbirka Euro-Office kljub začetnim polemikam glede licenciranja in pogojev razcepa izvorne kode junija letos doživela stabilno izdajo, je Nextcloud zdaj uradno ponudil še težko pričakovano namizno aplikacijo Nextcloud Office Desktop. Brezplačni program pod licenco AGPL v3 prinaša orodja za urejanje besedil, preglednic, predstavitev in dokumentov PDF neposredno na računalnik.

    Objavljeno: 14.11.2026 | Teme: EU, odprta koda
  • Nemci lahko za igranje GTA VI vzamejo dopust

    Igričarji so našli genialno zakonsko luknjo!

    Objavljeno: 9.11.2026 09:00
  • Googlova umetna inteligenca v Mercedesovih tovarnah razvršča avtomobilske dele

    Ko je Google predstavil model Gemini Robotics 2.5, ki sodi med modele za strojni vid, jezik in upravljanje gibanja (vision-language-action), je imel za seboj že konkreten preizkus. V Mercedes-Benzovih tovarnah v Sindelfingnu in madžarskem Kecskemétu so namreč preizkusili humanoidne robote Apollo 2 ameriškega podjetja Apptronik, ki jih je upravljala Googlova umetna inteligenca.

    Objavljeno: 12.11.2026 07:00
  • Nvidijin šef je imel še eno izvenzakonsko razmerje, podjetje razmišlja o zamenjavi

    Nvidijin direktor Jensen Huang bi lahko že zelo kmalu izgubil svoj stolček. Po aferi z domnevno kitajsko vohunko so na dan pricurljale obtožbe o še eni aferi, to pot z zaposleno v podjetju. Upravni odbor zato razmišlja o zamenjavi direktorja. Delnice podjetja so po objavi teh informacij padle še za sedem odstotkov in so dosegle najnižje ravni v zadnjih 18 mesecih. Od vrha so oddaljene že za tretjino.

    Objavljeno: 12.11.2026 11:00

Arhiv

Najnovejša številka revije

November 2026 Prelistaj! Spletni nakup Arhiv številk
November 2026
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji