Objavljeno: 30.4.2019 | Avtor: Marko Kovač | Monitor Maj 2019

Nekaj za pod omaro

Pisanje o namiznem računalniku leta 2019 nima prav udarne razburljivost, kot jo je imelo še pred nekaj let, no, raje desetletji. Pa vendar.

Tako v Monitorju sicer še vedno podajamo nasvete za njihovo optimalno sestavo, toda v resnici je že skoraj vsak računalnik dovolj močan za večino običajnih smrtnikov ter večino utečene računalniške tehnologije (in tako elegantno izpustimo različne sorte nadgrajene resničnosti in nekaj požrešnih iger ter našega urednika, ki pa je zapriseženi uporabnik telefona in po polnokrvnem računalniku seže le, ko mora podložiti kakšno res precej visečo omaro).

Preizkusili smo enega zadnjih Intelovih mini računalniških modelov, znanih pod kratico NUC (Next Unit of Computing), ki zaradi majhnosti pridejo skorajda popolnoma opremljeni, na matični plošči je nameščeno skorajda vse, tudi procesor – dodati je treba le še pomnilnik (tako RAM kot tudi dolgotrajnejši pomnilnik, pri čemer so dandanes pred klasičnimi trdimi diski v prednosti pogoni SSD) in operacijski sistem in smo na konju.

Tako smo preizkusili Intelov NUC osme generacije (Bean Canyon) s krstnim imenom, ki kar poleti iz ust: NUC8I5BEH. Malčka, ki je malenkost širši in globlji od decimetra, poganja Intelov procesor i5-8259U (Coffee Lake) in predstavlja optimum med ceno in zmogljivostjo. Navkljub vsemu pa se je Intel odločil, da v procesor vključi kar 4 jedra, pri čemer lahko vsako obdeluje dve niti (skupaj torej 8). Tudi frekvenčno ni zapostavljen, saj osnovna znaša 2.3 GHz, v turbo načinu pa zmore 3.8 GHz. In vse to ob tipični termični obremenitvi 28 W. Dodali smo 8 GB DDR4 pomnilnika (največ ga je mogoče 32 GB) in 250 GB pogon SSD v obliki kratke palčke M.2.

Zgodovina

Zgodovina majhnih ploščatih računalnikov je precej pestra. Za njihove prastrice lahko štejemo majhne hišne računalnike iz 80. let, sploh Sinclairjevi modeli so bili neobičajno miniaturnih mer. Kasnejši razvoj je domače računalnike pohitril, povečal in spravil v neugledne »plehnate« škatle, manjši pa so ždeli v obliki dlančnikov in kasneje pametnih telefonov. Uporabnost manjših škatel so opazili tudi ponudniki mrežnih računalnikov v obliki lahkih odjemalcev (thin client), ki so se v omrežja povezovali le z najnujnejšo opremo – z zaslonom, s tipkovnico in prgiščem čipov v lični škatlici.

Pri polnokrvnih PC pa je šele podjetje Shuttle na prelomu stoletja z modelom SV24 predstavilo kockasto ohišje, ki je bilo veliko le približno tretjino velikosti takrat priljubljenih midi stolpov. V nekaj letih je Shuttle ponudil velik nabor računalnikov, pri čemer se je posvetil tudi obliki in videzu – adijo, pločevina slonokoščene barve, in pozdravljen, brušeni aluminij, akrilno steklo in LED. Nekaj let kasneje pa je predstavil še nizke modele, ki so bili kot nalašč za medijske računalnike in jih ni bilo težko postaviti na vidno mesto. Hitro zmanjševanje zunanje oblike je pritegnilo tudi takrat precej inovativni Apple, ki je v začetku leta 2005 predstavil Mac Mini s prostornino slabega poldrugega litra. Šele to je klasične pisijevske proizvajalce strojne opreme opogumilo in v nekaj letih so sledili Intel z že omenjenim NUC, Gigabyte z modeli Brix, Asus z Beebox in ne nazadnje Acer s svojo Revo linijo, ki je edina do danes ostala sestavljiva. Prek posebnega vodila je bilo mogoče osnovni računalnik razširiti z namensko grafično kartico, dodatnim pomnilnikom, zvočno enoto in celo baterijo, kar pa spet spremeni računalnik v zverino običajne velikosti.

Intel je linijo NUC predstavil leta 2013, pri čemer je v krstnem letu nanizal kar štiri resda okrnjene generacije. V naslednjih letih je dodal še nekaj generacij, pri čemer so te razmeroma zapolnjene – vsaka je običajno sestavljena tako iz nekoliko počasnejših procesorjev, kot so Celeronovi, in klasičnih Core procesorjev od i3 do i7. Še posebej zanimiv je vpogled v cene in lastnosti sredinske serije i5. Že od prvih primerkov se Intel drži konfiguracije z dvema jedroma, ki lahko hkrati poganjata štiri niti. Šele z zadnjo, 8. generacijo, ki jo imamo na preizkusu, je tudi v tej kategoriji preskočil na štiri jedra in osem niti.

Lastnosti

Preizkušani računalnik NUC8I5BEH je več kot soliden poslovni računalnik, saj vsebuje dovolj računske moči in povezav, hkrati pa je nevpadljiv in tako še kako primeren za moderne brezosebne pisarne, urejene bodisi po konceptih feng šuja bodisi v skladu z navodili Marie Kondo. Konec koncev pa lahko škatlico obesite na zadnjo stran zaslona, kjer bo nedvomno povzročala še najmanj težav. Morda tudi zato računalnik s svojo plastično zunanjostjo (v notranjosti je resda skrito malenkost več pločevine) deluje precej dolgočasno.

Dostop do drobovja računalnika je enostaven – le odviti je treba štiri vijake in že smo v središču, kjer kraljuje matična plošča, na katero je že dokončno pritrjen procesor, za ostale pritikline pa je na voljo le minimalno prostora. Hlajenje prek le enega ventilatorja s termičnimi cevmi je izvedeno zelo učinkovito in šele ob res velikih obremenitvah zaslišimo nekoliko bolj moteč šum ventilatorja.

Zadnja črka H v nazivu NUC namiguje na višje ohišje, kamor poleg spominske paličice M.2 lahko vtaknemo tudi dvainpolpalčni trdi disk polnega formata s klasičnim vmesnikom SATA (serija K je nižja prav zaradi morebitne nadgradnje). Poleg dveh različic s procesorjem i5 Intel načrtuje še po dve z močnejšim i7 in bolj rahločutnim i3. Izvedenka i7 bo imela kar do 100 W termične moči, kar je lahko kritično, če hlajenje ni izvedeno učinkovito in kakovostno. Pred časom je namreč precej besedil in preizkusov nastajalo na podobni zverinici Gigabyte Brix Pro, opremljeni s procesorjem i5-4570R. S sijočo rdečo barvo je bil prava mala zvezda domače pisarne. A klasični procesor je bil s svojimi 65 W porabe enostavno prevroč in je nemalokrat zaman vrtel ventilatorje, da bi se ustrezno ohladil. To večno zaganjanje pa je sčasoma pustilo posledice in po slabih 5 letih je bil procesor fuč. Da bi bila zadrega še večja, se je izkazalo, da preveliko izdelovalcev na majhni površini povzroči kakšno težavo na programski opremi, ki lahko – ali pa spet ne – sodeluje gladko z ostalimi komponentami.

Hitrost preizkušenega računalnika smo poleg klasičnih opravil preizkusili tudi s sintetičnim testom GeekBench 4, ki mu je nameril skoraj dvakrat povečano največjo hitrost kot pri prejšnji, sedmi generaciji NUCa. A to pride s ceno – podobno je z največjo termično obremenitvijo procesorja, ki je iz povprečnih 15 W skočila na 28 W. Hkrati pa je treba poudariti, da se cena ni bistveno spremenila za osnovno sestavo (brez pomnilnikov in operacijskega sistema). Intel je poskrbel tudi za tiste, ki so bili s prejšnjo različico zadovoljni. Tako je nov model i3 (točneje NUC8i3CYSN) na istem mestu kot prejšnje generacije i5 celo z nekaj večjo hitrostjo. Cena za ta model je za poldrugega stotaka višja, ampak predvsem zato, ker je v ponudbi zajet operacijski sistem (Windows 10, 64-bit) in kar nekaj pomnilnika (1 TB HDD in 8 GB RAM DDR4).

Hrošči so povsod

Med preizkušanjem smo našli enega precej posebnega hrošča. Pri svojemu delu se srečujemo s kopico podatkov in nekateri med nami za razmeroma učinkovito prečesavanje podatkovnih zbirk (še posebej, če ne vemo, kaj pravzaprav iščemo, uporabljamo Excel v navezi z Visual Basicom (for Applications oziroma VBA). Čeprav mladi trdijo, da je Python vsaj tako zabaven, pa je pristop z Excelom ležeren, saj se da navzkrižno uporabljati knjižnice, še vedno pa je dejavna tudi široka skupnost. A ker se količine podatkov hitro množijo, tudi najnovejši računalniki radi počepnejo pod količino informacij. To se je zgodilo tudi nam, in to kar na dveh sodobnih računalnikih, opremljenih z Intelovima procesorjema i5 in 8 GB pomnilnika. Oba računalnika sta imela tudi hitra pogona SSD, a nobeden ni zmogel analize podatkov. Prvemu ni uspelo niti branje datoteke, drugi pa se je izgovarjal, da ne najde ustreznih knjižnic. Za primerjavo smo iz omare povlekli starejši namizni računalnik s procesorjem Core 2 Quad Q9300 iz daljnega leta 2008. S podobno namestitvijo je prebral datoteko in podatke nato uspešno optimiral. Ker gre za precej nelinearni sistem, smo od stare »kište« pričakovali še najslabše rezultate, tudi zaradi zastarelega in počasnega trdega diska. A resničnost je bila ravno obratna, pri čemer pa zaradi kompleksnosti sistema ne najdemo enostavnega krivca.

V procesor je vgrajena tudi grafična kartica – Intelova Iris Plus Graphics 655, ki ima 48 izvršilnih enot in 384 enot za senčenje. To sicer spet ni na ravni zunanjih grafičnih kartic, toda zadostuje za preprostejše igre. Grafični del ima 128 MB svojega pomnilnika, pri čemer razvije računsko hitrost do 900 GFlops. OpenCL score GeekBench testa tako znaša nekaj čez 49.000 točk.

Še o možnostih priklopov zunanjih naprav – vtičnic na ohišju je kar nekaj. Na prednji plošči je gumb za zagon/zaustavitev, poleg njega še vtičnica za slušalke, dve vtičnici USB 3.1 tipa A (10 Gbps), pri čemer je ena stalno pod napetostjo za polnjenje zunanjih enot. La skrajnih straneh sta še mikrofona, za ploščo pa je skrit sprejemnik za IR, kar potrjuje uporabo NUC za multimedijske naprave. No, vsaj dokler jih niso preplavili ceneni kitajski kloni za desetino cene. Na levi stranici je prostor za čitalnik kartic micro SD, zadaj pa sta spet dve vtičnici USB 3.1 Type A, ena mikro USB 3.1 Type C oziroma Thunderbolt 3 (s hitrostjo do 40 Gbps), ki omogoča razširitev na dva dodatna zunanja monitorja (poleg primarnega HDMI 2.0a) ali celo na zunanjo grafično kartico (pred meseci smo eno takšno, ki je v mnogočem temeljila na principu naredi-si-sam, preizkusili tudi pri Monitorju). Tu pa sta še napajalni in mrežni kabel. Ni malo, a tudi ni pretirano veliko. V notranjosti ždita še Bluetooth in Wifi, oba prisegata na generacijo 5 (Wifi torej podpira IEEE 802.11ac).

Računalnik je preživel dolgotrajnejši preizkus in je učinkovito nadomestil okvarjen računalnik. Morda res nikoli ne bo posegel po najrazkošnejših računalniških igrah, a za to ceno je nekaj dvomov razumljivih. Seveda bi lahko sami izdelali cenejši, čeravno malenkost večji računalnik, če bi se zgledovali po naših nasvetih. A pri NUC nam je všeč, da je Intel vzel vajeti v svoje roke in naredil solidno škatlo. Ob tem pa se je treba zavedati precej zoprnih pomanjkljivosti. Prva je integracija procesorja v matično ploščo, kar lahko pomeni, da je v primeru resnejših težav usoda računalnika zapečatena. Hkrati pa seveda to ni računalnik za vse in vsakogar, saj mu za univerzalni računalnik manjka boljša (zunanja) grafika.

Intel NUC NUC8I5BEH

mini poslovni računalnik

Kdo: Intel, Nuc.com

Kje: vse večje računalniške trgovine

Cena: 398 EUR

Za: Majhnost, uravnoteženost.

Proti: Še monitor in baterije pa bi bil že polnokrvni notebook.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji