Natančno branje

Objavljeno: 17.5.2005 18:43 | Avtor: Damir Odlak | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: Maj 2005

Optični bralniki omogočajo prenos klasičnih dokumentov v digitalno obliko. Podjetja digitalne dokumente laže arhivirajo in shranjujejo, med domačimi uporabniki pa je zadnje čase vse bolj zanimiva predvsem digitalna obdelava fotografij.

Razvoj optičnih bralnikov

Kot prvi optični bralniki so pred mnogimi leti nastali bobenski modeli. Sestavljeni so iz steklenega valja, na katerega je pritrjen dokument, ki ga želimo prenesti v digitalno obliko. Valj s pritrjenim dokumentom se vrti okoli osi, tipalo v sredini valja pa nato vpadlo svetlobo s prizmo razdeli na tri osnovne barve in odčita njihovo intenziteto. Intenziteta se pretvori v električni impulz, iz treh osnovnih barv pa se sestavi odtenek odčitane pike. Posamezne prenesene vrstice se sestavijo v enotno sliko dokumenta. Taki bralniki so lahko zelo natančni, njihova cena pa presega vsoto, ki so jo uporabniki po domovih pripravljeni plačati. Bobenski bralniki so danes predvsem profesionalna orodja.

Zlati Monitor

Optične bralnike smo razdelili v dve kategoriji - modeli v prvi so namenjeni domačim uporabnikom, v drugi pa zahtevnejšim uporabnikom, oz. oddelkom DTP.

Za najmanj zahtevne uporabnike, ki jim zadostuje dobro branje fotografij, se je kot najboljši izkazal Mustek BearPaw 1200CU. Model temelji na tipalu CIS, kar mu sicer onemogoča branje prosojnic, a se je toliko bolj izkazal pri branju neprosojnih dokumentov. Dobljene slike so bile ostre in kontrastne.

Kdor potrebuje tudi kakovostno branje diapozitivov ali negativov, se bo najbolje odločil ob nakupu bralnika Epson Perfection 2580 Photo. Čeprav so bile dobljene slike sprva nekoliko temnejše, smo z nastavitvami vmesnika TWAIN dosegli dobre rezultate, še posebej pa se je izkazal pri branju prosojnic. Velika optična ločljivost zagotavlja kakovostne rezultate pri branju diapozitivov, natančna mehanika avtomatskega podajalnika negativov pa branje olajša.

Za najzahtevnejše uporabnike izbira na našem tržišču ni ravno velika, pa vendar najboljšega med tovrstnimi bralniki ni bilo težko izbrati - najbolje se je obnesel Canon CanoScan 9950F. Ponuja zelo kakovostno branje prosojnic in neprosojnih dokumentov. Dobljene slike so barvno zelo korektne in dobro osvetljene, enako velja za kontrast. Opremljen je tako z vmesnikom USB 2.0 kot tudi IEEE 1394.

Prvi optični bralniki za domačo rabo so bili ročni optični bralniki. Tak bralnik je uporabnik položil na dokument, nato pa s čim bolj enakomernim in počasnim gibom drsel po njegovi površini. Tipalo je bilo sestavljeno iz vrste diod CIS (Contact Image Sensor), ki so zajemale intenziteto od dokumenta odbite svetlobe. Problem ročnih optičnih bralnikov je predvsem v popačenju slike zaradi neenakomernosti odčitavanja dokumenta. Če je uporabnik prehitro drsel po dokumentu, napravi ni uspelo sproti pošiljati podatkov v računalnik, saj podatkovna vrata še niso omogočala hitrih prenosov podatkov. Izdelovalci so zato bralnikom prilagali razširitvene kartice, namenjene le tej napravi, ki so se priklapljale neposredno na vodilo osnovne plošče računalnika. To je še oteževalo namestitev naprave. Zaradi omenjenih tegob se ročni optični bralniki niso nikoli uveljavili kot standardni del računalniške opreme.

Ploski optični bralniki

Razmah optičnih bralnikov za domačo rabo se je začel s ploskimi optičnimi bralniki. Ti se v osnovi ne razlikujejo bistveno od ročnih optičnih bralnikov. Njihovo ohišje je sestavljeno iz steklene površine, na katero položimo dokument, ki ga želimo odčitati, in pokrova, ki je podložen z enobarvno (belo ali črno) površino na penasti gumi. Tako se dokument ob zapiranju pokrova negibno pritrdi na stekleno podlago, penasta guma pa zagotavlja kar najboljše prileganje površini, hkrati pa onemogoča vpadanje druge svetlobe na tipala. Pod stekleno ploščo je bralna glava s pritrjenimi tipali, ki se premika od vrha do vznožja dokumenta in odčita vsako vrstico dokumenta posebej. Krmili jo poseben koračni motor, ki se za vsako vrstico ustavi, vendar to sploh ni opazno, ker so motorji tako hitri in natančni. Gibanje glave se nam zato zdi zvezno. Gonilnik optičnega bralnika nato informacije o prebranih vrsticah združi v enotno sliko in jo posreduje programu, iz katerega smo ga pognali.

Optični bralniki so se zelo razširili tudi v večnamenskih napravah. Te so hkrati optični bralniki, tiskalniki, s kombinacijo obojega lahko delujejo tudi kot kopirne naprave, v kombinaciji z modemom pa tudi kot faksi. Posebno mesto zasedajo tudi ozko namenske naprave, ki temeljijo na optičnih bralnikih. Predvsem so se uveljavile naprave, ki zagotavljajo varnost: bralniki prstnih odtisov, bralniki očesne šarenice in podobno.

Na preizkusu smo se posvetili izključno ploskim optičnim bralnikom, saj so najbolj razširjeni in zajemajo naprave od preprostih bralnikov pa vse do skoraj profesionalnih bralnikov z vgrajenimi podajalniki in obračalniki papirja ter dodatki za branje prosojnih dokumentov. Praktično vsi za priključitev na računalnik uporabljajo vmesnik USB 2.0, nekateri pa še dodatno vmesnik IEEE 1394. Oba namreč omogočata dovolj veliko hitrost prenosa, bralnikov SCSI pa skoraj ne najdemo več.

Branje dokumentov

Čeprav je številnim optičnim bralnikom priložena silno preprosta programska oprema, bo za resnejše delo treba pognati program za obdelovanje slik in iz njega vmesnik za krmiljenje naprave (TWAIN). Številni vmesniki omogočajo delo v več načinih, od zelo preprostih, v katerih nastavimo le vrsto dokumenta (slika, besedilo, prosojnica), do zahtevnejšega načina, v katerem lahko nastavljamo ločljivost, globino zajemanja barv, prosojnost/neprosojnost dokumenta, priložene filtre za ostrenje in mehčanje slike, kontrast, barvne kanale in podobno.

Pred dejanskim branjem je treba sprožiti ogled slike, če imamo na površini bralnika dokument, ki ne zaseda celotne površine (tako se izognemo nepotrebnemu branju praznih robov podlage), ali pa imamo na površini bralnika več dokumentov, ki jih želimo v enem prehodu prebrati v program (slednjega žal vsi izdelovalci ne omogočajo). Ogled je operacija, ki ne traja prav dolgo. Bralnik izvede le branje v najnižji ločljivosti. Ko je ogled opravljen, se slika prikaže v vmesniku in na voljo nam je obrezovanje slike. Vmesniki sicer sami opravijo osnovno obrezovanje slike, vendar je to ponavadi nenatančno ali celo napačno, tako da ga je treba popraviti ročno. Prikazani okvirček enostavno premaknemo in oblikujemo tako, da zajema del, ki ga želimo brati. Večina vmesnikov omogoča tudi določanje več izrezov hkrati, kar se izkaže za zelo koristno, predvsem ko se lotimo odčitavanja prosojnic, saj je tako odčitavanje praviloma dolgotrajno in nam ni treba

Na večini optičnih bralnikov bomo našli še dodatne gumbe, ki prek nameščenih gonilnikov in programske opreme omogočajo branje dokumentov brez kakršnegakoli znanja. Zajete dokumente lahko kot priponke neposredno pošiljamo po elektronski pošti, lahko jih pretvorimo v besedilo, dokument formata PDF in podobno.

Branje črtne kode

Posebna kategorija ročnih bralnikov, ki so še vedno v rabi, temelji na laserskem žarku. Uporabljajo se predvsem za odčitavanje črtnih kod. Ne zahtevajo visoke ločljivosti, berejo pa le po eno vrstico natisnjene kode. Pritrjene različice teh so postale obvezni del vsakega plačilnega pulta trgovine. Najpreprostejši se priključujejo kar med računalnik in tipkovnico in simulirajo tipkanje številk, ki jih črtne kode predstavljajo, kompleksnejše različice pa so postale pravi ročni računalniki. Vanje lahko nalagamo posebej zanje razvite programe, imajo lahko celo brezžične povezave z najrazličnejšimi računalniškimi sistemi. Taki se uporabljajo predvsem pri vodenju zalog artiklov v skladiščih in opravljanje inventur v trgovskih in proizvodnih podjetjih.

Tudi industrijski ročni računalniki premorejo specializiran optični bralnik - bralnik črtne kode.

Od slike do besedila

Poleg bralnika in vmesnika za delo z njim v paketu poleg programov za obdelavo slik (ponavadi osnovnih ali okrnjenih različic) najdemo še program za prepoznavanje besedil (OCR - Optical Character Recognition). Za prepoznavanje besedila zadostuje že slika, zajeta v črno-beli tehniki, pri ločljivosti 300 pik na palec. Uporaba teh programov je sila preprosta. V program uvozimo sliko in izberemo pretvorbo slike v besedilo. Pretvorba je hitra (za A4 stran besedila porabi program le nekaj sekund) in razmeroma učinkovita. Na področju programov za prepoznavanje besedil je prišlo do nekaterih premikov, tako da danes večina programov prepozna tudi šumnike. Če bomo velikokrat uporabljali bralnik v te namene, je smiselno razmisliti o nakupu bralnika z avtomatskim podajalnikom in obračalnikom papirja, saj nam tako ni treba vstavljati vanj vsakega lista posebej.

Nekateri bralniki imajo na ohišju tudi gumb za neposredno pretvorbo dokumenta v besedilno obliko.

Tipalo

Ploski optični bralniki uporabljajo dve vrsti tipal, CCD in CIS. Tipalo CCD (Charge Coupled Device - tipalo s sklopljenim nabojem) je sicer starejše, vendar po kakovosti še vedno vodi pred novejšimi vrstami tipal CIS (Contact Image Sensor). Tipala CCD zahtevajo dodatni vir svetlobe, ki mora biti za kakovostno branje čim bolj enakomerna. Ne sme se pretirano pregrevati, da ne povzroča deformacij drugih delov optičnega bralnika. Od dokumenta mora biti oddaljen približno en centimeter, v ta namen pa se uporabljajo predvsem žarnice s hladno katodo. Ker take žarnice porabijo razmeroma veliko električne energije, bralniki, ki temeljijo na tipalih tipa CCD, potrebujejo dodatno zunanje napajanje. Ker tipalo lahko zazna le intenziteto vpadne svetlobe, so za opis barve vsake pike potrebna kar tri tipala. Postavljena so v tri vzporedne vrste, svetloba pa se nanje usmerja z vgrajeno prizmo. Usmerjena svetloba nato potuje skozi filter, ki od barve zajame intenziteto le ene izmed osnovnih barv (rdečo, modro in zeleno). Bralnik informacije o treh komponentah znova združi v informacijo o posamezni piki.

Tipala CIS so novejšega datuma. Za delovanje ne potrebujejo dodatnega vira svetlobe, zadostujejo kar svetleče diode. Tipala nato merijo intenziteto vsake od osnovnih komponent barve (rdeče, zelene in modre) in tako sestavijo natančno informacijo o barvi brane pike. Zaradi tega je lahko glava s tipalom CIS občutno manjša in lažja, za delovanje pa zadostuje že napajanje vmesnika USB. Posledično so bralniki s takimi tipali tanjši in lažji, kakovost dobljene slike pa vedno zaostaja za bralniki s tipali tipa CCD.

Prosojni dokumenti

Še ena izmed prednosti bralnikov s tipali CCD je možnost, da z dodatno lučjo omogočajo zajemanje prosojnih dokumentov (recimo jim kar prosojnice). S tem mislimo na filmske pozitive in negative. Takim bralnikom je priložena dodatna enota z lučjo, ki jo priključimo na bralnik, mnogi pa imajo dodatno luč vgrajeno kar v pokrov. Pri teh s pokrova samo odstranimo podlago za neprosojne dokumente in bralnik je nared za odčitavanje prosojnic. Potem moramo le še izbrati ustrezno vrsto dokumenta v gonilniku.

Za branje prosojnic so bralnikom priložene posebne matrice, v katere vpnemo filmske negative ali pozitive ali v katere zložimo diapozitive. Dodatna luč je namreč ožja od površine bralnika in se ne premika skupaj z glavo dokumenta. To pomeni, da prosojnic ne moremo kar poljubno zložiti na površino bralnika, hkrati pa zagotavljajo, da bodo materiali postavljeni pod pravim kotom.

Treba je poudariti, da je branje prosojnic precej počasno in veliko manj kakovostno kakor branje navadnih fotografij in da so zanje na voljo posebni, namenski optični bralniki. Ti so hitrejši in tudi dobljene slike so boljše, vendar bo za domačo rabo tudi splošni optični bralnik z dodatkom za branje prosojnic zadostoval.

Ločljivost

Ločljivost optičnih bralnikov je izražena v številu pik na palec (dpi). V osnovi ločimo med dvema vrstama ločljivosti, ki ju izdelovalci navajajo na svojih izdelkih, in sicer vodoravno ločljivost in navpično ločljivost (na primer 600 × 1200 dpi). Pri vodoravni oziroma optični ločljivosti gre za dejansko sposobnost tipala, da zajame določeno število pik. Gre torej za število elementov, ki so na tipalu, na širini enega palca (en palec je 2,54 cm). Navpična ločljivost je velikost koraka koračnega motorja. Tako se bo koračni motor pri branju na višini enega palca ustavil 600-krat, če bo izbrana ločljivost branja 600 dpi in navpična ločljivost naprave vsaj 600 dpi. Z večanjem ločljivosti pri branju se seveda veča tudi velikost nastale datoteke, kar moramo imeti v mislih pri branju, za prebiranje in arhiviranje slik pa nekako zadošča že ločljivost 300 dpi, ki jo dandanes dosegajo vsi optični bralniki na trgu.

Večje ločljivosti bomo potrebovali, če se bomo lotili branja prosojnic (poleg povečevanja le dela brane predloge). Te so razmeroma majhne in imajo visoko ločljivost. Zaradi velikosti bodo dobljene datoteke še vedno znosne velikosti, visoka ločljivost pa bo zagotavljala tudi zajemanje detajlov.

Izdelovalci navajajo tudi veliko večje ločljivosti od fizičnih sposobnosti optičnih bralnikov. Pri tem bo naprava prebrala dokument v največji možni vodoravni in navpični ločljivosti, nato pa bo vmesnik druge pike preprosto izračunal iz okoliških pik. V tem primeru govorimo o interpolaciji. Tako branje dokumentov je nekako nesmiselno, saj dobljena slika ni več ustrezna izvirniku (dodatne pike so izračunane in ne prebrane iz dokumenta), velikost dobljene datoteke se po nepotrebnem astronomsko povečuje. Številni programi za obdelavo slik bodo nainterpolirane pike bolje izračunali, če bi res želeli tako velike slike. Danes praktično vsi optični bralniki dosegajo tako velike realne ločljivosti, da je interpolacija še nekako ostanek iz preteklosti.

Barve

Na specifikaciji optičnega bralnika izdelovalci navajajo tudi globino zajetih barv. Globina barve pove, koliko bitov bo uporabljenih za opis posamezne pike. Večina jih barve zajema z 48-bitno globino (16 bitov za vsako barvno komponento). Sprva se zdi nesmiselno, da bi bralnik zajemal natančnejšo barvo od pozneje prenesene v program (ko gre za barvne slike, se te večinoma prenašajo z globino 24 bitov, to pa je tudi zgornja meja, do katere ločimo odtenke), vendar se izkaže, da so natančneje zajete slike tudi pretvorjene v manjšo globino barvno bolj ustrezne izvirniku (predvsem ko ima predloga veliko število podobnih barvnih odtenkov). Vsak bralnik pa lahko dokumente zajema tudi kot odtenke sive ali preprosto kot črno-bele. Poudariti je treba, da globina barv povečuje velikost datoteke končne slike, za zajemanje besedila pa zadošča že črno-bela slika.

Kako smo preizkušali

Pri preizkušanju optičnih bralnikov smo se osredotočili predvsem na dve značilnosti. Opazovali smo kakovost prebranih dokumentov, merili pa smo tudi čas, ki so ga optični bralniki potrebovali za branje. Preverjali smo uporabnost vmesnikov TWAIN in opremljenost naprav.

Preizkušali smo na računalniku, opremljenem s procesorjem Intel Pentium IV, ki dela s taktom 2 GHz, na voljo pa je imel 512 MB pomnilnika. Preizkušali smo na operacijskem sistemu Windows XP z nameščenim drugim paketom popravkov, slike pa smo prebirali v programu Adobe Photoshop 6.0 CE.

Da bi dobili kar najbolj primerljive rezultate, smo z vsemi optičnimi bralniki prebirali iste dokumente, in sicer smo najprej izvedli ogled slike formata A4, nato smo bralnikom naložili branje štirih fotografij velikosti 10 15 cm pri ločljivosti 300 pik na palec, eno izmed njih pa smo brali tudi pri ločljivostih 600 in 1200 pik na palec. Brali smo besedilo (za preizkus prepoznavanja OCR), pri bralnikih, ki podpirajo branje prosojnic, pa še negativ in diapozitiv pri najvišji optični ločljivosti. Opazovali smo ostrino in korektnost barv dobljene slike, pa tudi zajemanje podrobnosti na temnih in manj kontrastnih delih predloge.

Kam naprej?

Optični bralniki so postali zelo razširjena strojna oprema. Njihova uporaba se je poenostavila, dosegli so ločljivost in globino barv, ki zadošča za kar polprofesionalno rabo. Cenovno so postali ugodni in večina jih ponuja branje prosojnic, kar je napredek, vendar so nekako dosegli zrelo fazo. Težava je velikost, saj ploski optični bralnik zavzema kar zajeten prostor na delovni mizi. Nekateri izdelovalci jim zaradi tega prilagajo posebna stojala, v katera jih lahko posadimo, pri HPju pa so šli še korak naprej in so bralnik ScanJet 4670 oblikovali tako, da stoji v skoraj pokončnem položaju, a se to ni najbolje obneslo.

Problem zrelosti proizvodov se kaže že v tem, da mnogi izdelovalci na trg pošiljajo nove modele, ki so po specifikacijah ne odstopajo od že znanih modelov, spreminja se jim le oblika, ki se modernizira, in kakšna dodana možnost, ki pa je obrobnega pomena.

Možnosti izboljšave se kažejo predvsem pri hitrosti branja prosojnic, saj so številni modeli pri tem precej počasni, prebrane predloge pa neostre. Naslednja možnost razvoja je dodajanje podajalnikov papirja in prosojnic. Kaže, da izdelovalci delajo prav v tej smeri.

Benq S2W 5000E

Model S2W 5000E je osnovni model optičnega bralnika izdelovalca Benq. Čeprav je najcenejši izmed preizkušenih modelov. Model ni ravno nov, saj smo mu že leta 2003 podelili zlati Monitor, njegova dolga navzočnost na trgu pa samo priča, da gre res za uspešen osnovni model. Kaže seveda tudi, da trg bralnikov niti približno ni več tako buren kakor včasih.

Na računalnik se, kot večina modelov, priklaplja prek vrat USB, ker pa ima tipalo vrste CCD, za osvetljevalno luč napajanje vrat USB ne zadošča. Za dodatno napajanje skrbi zunanji napajalnik.

Tudi kar zadeva kakovost prebrane slike, se lahko kosa z optičnimi bralniki svojega razreda. Če pustimo vmesnik TWAIN na naprej nastavljenih vrednostih, bo prebrana slika nekoliko presvetla, vendar to lahko odpravimo s posegom v nastavitve vmesnika. Hitrost ogleda je zelo dobra, saj je porabil zgolj 8 sekund, sicer pa se po vseh časovnih meritvah uvršča visoko. Besedilo na papirju formata A4 pri ločljivosti 300 pik na palec, kar zadošča za prepoznavanje besedila, je prebral v pičle pol minute. Za fotografijo formata 10 × 15 centimetrov pri ločljivosti 300 pik na palec je potreboval 21 sekund, pri ločljivost 600 pik na palec 41 sekund, pri ločljivosti 1200 pik na palec pa kar dobre 3 minute.

Pri ločljivosti 1200 pik na palec so bili vsi preizkušeni bralniki hitrejši od S2W 5000E. To kaže, da gre res za osnovni model. Ko se je znašel na trgu, je bila možnost optičnega branja prosojnic prej izjema kot pravilo. Tudi Benq S2W 5000E nima dodatka za branje prosojnic, cena bralnika in hitrost branja pri nižjih ločljivostih pa zagotavljata njegovo uspešnost.

Benq S2W 5000E

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB.

Optična ločljivost: 1200 dpi.

Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 10.800 tolarjev.

Za: Ugodna cena.

Proti: Malce presvetel rezultat branja.

Canon CanoScan LiDE 20

Canon je podjetje, ki se ukvarja z izdelovanjem številnih naprav, bolj ali manj povezanih z računalništvom. Najbolj znano je po svoji optiki, pa tudi kot izdelovalec optičnih bralnikov. LiDE 20 je najosnovnejši preizkušeni model tega izdelovalca.

Na prednji strani ličnega in tankega ohišja so vgrajeni trije gumbi za hitro branje dokumentov. Tako je uporabniku na voljo branje s preprostim pritiskom na gumb, nastalo sliko se nato avtomatsko prenese v e-poštni program, v tiskalnik ali pa se jo posname kot datoteko. V kombinaciji s tiskalnikom bralnik torej deluje tudi kot kopirni stroj.

Vmesnik TWAIN je, kot pri vseh bralnikih tega podjetja, sestavljen iz dveh delov. Izbiramo lahko med osnovnim in naprednim načinom nastavitev. V naprednem načinu lahko ročno nastavljamo vse osnovne nastavitve branja, poleg njih pa še več filtrov, ki bodo po potrebi celo poskusili odstraniti praske in podobno. Tudi sicer je vmesnik razumljiv in preprost za uporabo.

Canon LiDE 20 za branje uporablja tipalo CIS, ki se pri branju fotografij izkaže presenetljivo dobro. Dobljene slike so barvno korektne. Kot vsi bralniki s tipalom CIS ima težave pri zajemanju podrobnosti. To mu je s tipalom optične ločljivosti 600 pik na palec še dodatno oteženo. Hkrati je tipalo razlog, da je bralnik lahko najlažji med preizkušenimi, da ne potrebuje dodatnega napajanja in da mu za delovanje zadošča priklop na vmesnik USB.

Model bo zadovoljil uporabnike, ki jim prostor na mizi pomeni veliko, saj je bralnik majhen in lahek, tako da ga bo mogoče po uporabi umakniti z mize. Ponuja dobro branje fotografij, pri podrobnostih pa je žal manj natančen; to gre pripisati predvsem vgrajenemu tipalu CIS.

Canon CanoScan LiDE 20

Vrsta tipala: CIS.

Način priklopa: USB.

Optična ločljivost: 600 dpi.

Navpična ločljivost: 1200 dpi.

Cena: 14.280 tolarjev.

Za: Dobra kakovost branja fotografij.

Proti: Optična ločljivost.

Canon CanoScan LiDE 35

CanoScan LiDE 35 je novejša in izboljšana različica modela LiDE 20. Glede specifikacij se bistveno razlikuje od njega in ga v več pogledih prekaša. Podvojili so mu optično ločljivost, prepolovili so tudi minimalni korak koračnega motorja in s tem povečali navpično ločljivost. Priklopi se na vmesnik USB 2.0, kar je ob njegovi ločljivosti že kar nuja, saj se količina podatkov z večanjem ločljivosti bistveno poveča. Na ohišju, ki je za spoznanje debelejše, še vedno pa med tanjšimi, so nameščeni štirje gumbi za hitro branje.

Pri večini branj je hitrejši od modela LiDE 20 in kakovost branja fotografij je veliko boljša. Barve so pravilne in podrobnosti so, tudi pri branju zelo temnih delov slik, veliko bolj vidne. Tako je razvidno tudi besedilo, visoko eno piko, bel papir pa je dejansko (tudi pri barvnem branju) prebran kot relativno monotona belina.

Vmesnik je enak kot pri vseh Canonovih optičnih bralnikih. Preprosto ga je uporabljati, ponuja pa celo paleto možnosti. Od osnovnega načina z določanjem najosnovnejših nastavitev pa vse do naprednega načina s pestrim naborom nastavitev in filtrov za korekcijo slike. Bralnik ima nekaj težav z avtomatskim obrezovanjem slike ob ogledu.

Bralnik bo navdušil uporabnike, ki ne marajo dodatnih kablov in napajalnikov na mizi, optičnega bralnika pa ne potrebujejo vsak dan. Zaradi velikosti, teže in napajanja prek vmesnika USB ga je namreč preprosto pospraviti in znova priključiti. Glede na njegovo težo (1,8 kg) je uporaben tudi kot naprava za priklop na prenosnik.

Canon CanoScan LiDE 35

Vrsta tipala: CIS.

Način priklopa: USB 2.0.

Optična ločljivost: 1200 dpi.

Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 19.980 tolarjev.

Za: Dobra kakovost branja fotografij, cena.

Proti: Avtomatsko obrezovanje slike.

Canon CanoScan 4200F

Optični bralnik Canon CanoScan 4200F je opremljen s tipalom, ki premore kar 3200 pik na palec. Drugi preizkušeni optični bralniki tega razreda večinoma ne dosegajo take ločljivosti.

Bralnik je hiter, hitrejši od njega je bil le Canonov CanoScan 8400F, torej gre za drugi najhitrejši bralnik tega razreda. Ogled branja je pri njem trajal le pičle štiri sekunde, za branje celotne strani A4 pri 48-bitni barvni globini in ločljivosti 300 pik na palec pa je potreboval 19 sekund. Zelo hiter je bil tudi pri branju pri višjih ločljivostih. Hitrost velja pripisati predvsem vmesniku USB 2.0, ki ga naprava za prenos podatkov podpira.

Pri branju fotografij je imel nekaj težav, saj si bile dobljene slike nekoliko temnejše, barve pa za odtenek manj žive. Sicer pa je bil rezultat zadovoljiv, celo pri zajemanju podrobnosti na enolični, temni podlagi.

CanoScan 4200F omogoča tudi branje prosojnih dokumentov, torej filmskih negativov in diapozitivov, hkrati pa bomo nanj lahko postavili štiri. Glede na veliko optično ločljivost smo pri branju prosojnic pričakovali dobre rezultate. Res nismo bili razočarani, obnesel se je celo bolje kot pri branju fotografij. Podrobnosti na temni podlagi so bile dobro vidne, pa tudi barve so bile bolj žive.

Če upoštevamo ceno opisanega modela, ponuja zelo veliko. Pri delu je zelo hiter, pri branju podrobnosti se je izkazal, nekaj težav so mu povzročale le barve pri branju fotografij.

Canon CanoScan 4200F

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB 2.0.

Optična ločljivost: 3200 dpi.

Navpična ločljivost: 6400 dpi.

Cena: 35.990 tolarjev.

Za: Cena, dobro branje prosojnic, hitrost.

Proti: Nekoliko manj žive barve pri branju fotografij.

Canon CanoScan 8400F

Model CanoScan 8400F je najhitrejši optični bralnik tega razreda. Za priklop na računalnik uporablja vmesnik USB 2.0. To zagotavlja hiter prenos podatkov, ker ima tipalo CCD, pa mu napajanje prek vmesnika USB ne zadošča.

Za razliko od vseh drugih optičnih bralnikov na preizkusu je pri CanoScanu 8400F napajalnik vgrajen v ohišje; tako nanj priklopimo le kabel. Vgrajeni napajalnik napravo nekoliko "obteži", tako da tehta 4,4 kilograma, v višino pa meri dobrih 12 centimetrov. Po merah se uvršča v sam vrh obeh navedenih kategorij.

V sam vrh pa se uvršča tudi po kakovosti prebranih slik. Pri branju fotografij z uporabo vnaprejšnjih nastavitev so bile fotografije nekoliko presvetle, a smo z manjšim posegom v vmesnik to odpravili. Pri branju prosojnic, tako negativov kot diapozitivov, se je obnesel še bolje. Da so pri Canonu s tem modelom imeli v mislih prav branje prosojnic, je razvidno že po matricah za diapozitive in priloženih vodilih za negative. Narejene so iz kakovostne plastike in delujejo veliko bolj vzdržljivo kot matrice, priložene drugim bralnikom. Slike s prosojnic so ostre, barvno korektne in ustrezno ter enakomerno osvetljene. Podrobnosti so bile dobro vidne tudi na zelo temnih delih, tako fotografij kot tudi prosojnic.

Pri ločljivosti 3200 pik na palec smo mu naložili branje besedila, visokega eno piko. Rezultat je bil dober, jasno viden in oster.

Canon CanoScan 8400F

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB 2.0.

Optična ločljivost: 3200 dpi.

Navpična ločljivost: 6400 dpi.

Cena: 69.990 tolarjev.

Za: Zelo dobra kakovost vseh vrst branja, hitrost.

Proti: Teža, cena.

Epson Perfection 2580 Photo

Večina splošnonamenskih optičnih bralnikov uporablja za branje prosojnic dva različna pristopa. Prvim je priložena dodatna osvetljevalna enota, ki se pri odprtem pokrovu bralnika položi na površino za dokumente, pod njo pa prosojnica v posebej prilagojeno matrico (plastični okvirček). To je sicer učinkovito, vendar pri negativih malce nerodno, saj jih je treba vstavljati v matrico, filmi pa so upognjeni. To pomeni, da so dobljene slike vedno malce neenakomerno ostre. Pri drugih je dodatna luč vgrajena v pokrov. Težava z branjem negativov pa ostaja.

Epson Perfection 2580 Photo ima to bolje rešeno. V pokrov je namreč vgrajen samodejni podajalnik filmskih negativov. Ko pritisnemo nanj, se odpre in film lahko enostavno nastavimo v režo, vgrajena mehanika pa poskrbi za preostalo. Film postavi na prvi položaj in bralnik je pripravljen za branje negativa. Ker gre za svojevrsten dodatek, smo pričakovali, da se bo bralnik pri branju negativov dobro odrezal, in nismo se zmotili. Branje negativov je bilo najhitrejše med preizkušenimi modeli v tem cenovnem razredu, kakovost dobljenih slik pa je bila dobra, čeprav ostrina še vedno ni bila najboljša. Tudi pri branju diapozitivov se je bralnik izkazal enako dobro, tega pa žal ne bi mogli trditi za branje fotografij. Te so bile malo pretemne in podrobnosti na temnih podlagah so se včasih kar porazgubile.

Branje podrobnosti pri razmeroma kontrastnih slikah bralniku ne povzroča težav. Z lahkoto je mogoče prebrati celotno besedilo, veliko eno piko.

Epson Perfection 2580 Photo

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB 2.0.

Optična ločljivost: 2400 dpi.

Navpična ločljivost: 4800 dpi.

Cena: 39.840 tolarjev.

Za: Podajalnik filmskih negativov, odlična kakovost branja prosojnic, hitrost branja.

Proti: Nekoliko slabše branje fotografij.

Genius ColorPage Slim 1200

Genius ColorPage Slim 1200 se od modela ColorPage Vivid 1200X razlikuje predvsem po tipalu tipa CIS in posledično po ohišju, ki je prav zaradi tipala lahko tanjše; meri zgolj 3,3 centimetra. Da pa je bralnik še manj moteč na delovni mizi, mu je priloženo preprosto, a učinkovito stojalo. Tako ga ob uporabi lahko položimo na mizo, sicer pa mirno počiva na polici in zasede malo prostora. Tudi priklop je nezahteven, saj ne potrebuje dodatnega napajanja, zadošča že priklop na vmesnik USB in naprava je spet pripravljena za delo.

Pri branju je nekoliko hitrejši od modela ColorPage Vivid 1200X, že zato, ker tipalo tipa CIS ne potrebuje dodatnega vira svetlobe, zato ni treba segrevati žarnice pred optičnim branjem.

Pri branju fotografij se je zelo izkazal, saj so bile dobljene slike barvno korektne (celo zlata) in tudi glede podrobnosti natančne. Netočnosti pri branju so se pokazale pri delih slik, ki so bili zelo temni. Opazni so namreč moteči vzorci, ki jih na izvirniku ni bilo.

Na ohišju bralnika je nameščenih pet gumbov za hitro branje dokumentov, ki omogočajo prenos prebranih dokumentov neposredno v nastavljeni odjemalec pošte, tisk na privzeti tiskalnik, pretvorbo sliko v besedilo in prikaz v urejevalniku besedil in avtomatsko shranjevanje slike v datoteko.

Bralnik ima dobro razmerje med kakovostjo branja in ceno. Na zahtevnih fotografijah, predvsem če so zelo temne, se sicer ne obnese najbolje, sicer pa je barvno zelo korekten. Resda ne sodi med najhitrejše bralnike, ima pa zelo tanko ohišje in bo s priloženim stojalom zasedel kar najmanj dragocenega prostora na pisalni mizi.

Genius ColorPage Slim 1200

Vrsta tipala: CIS.

Način priklopa: USB.

Optična ločljivost: 1200 dpi.

Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 16.560 tolarjev.

Za: Žive barve, barvna korektnost, mere, cena.

Proti: Na temnih podlagah nastajajo vzorci.

Genius ColorPage-Vivid 3XE

Genius je podjetje z zelo široko paleto zunanjih naprav. Seveda ima tudi svoje predstavnike med optičnimi bralniki in model ColorPage-Vivid 3XE je najcenejši in najosnovnejši med njimi. Po rezultatih preizkusa je jasno razvidno, zakaj gre za najcenejši model iz palete njihovih bralnikov.

Na bralniku smo zastonj iskali gumbe za hitro branje. Tako je branje dokumentov omejeno na vmesnik TWAIN, ki pa ponuja kar nekaj zanimivosti. Ogled, za katerega je sicer potreboval 20 sekund, prikaže v šestih dodatnih različicah, tako da je izbira nastavitev nekoliko olajšana. Za branje strani A4 pri ločljivosti 300 pik na palec je nato porabil minuto in 25 sekund, to pa ni ravno zavidljiv čas.

Branje fotografij je počasno in tudi dobljeni rezultati so presvetli in neostri. Kljub tipalu CCD bralnik nima dodatka za branje prosojnic, drži pa, da bi za branje prosojnic potreboval tudi višjo ločljivost. Pri branju podrobnosti ima podobne težave, saj je bilo besedilo, veliko dve piki, povsem nečitljivo.

Optični bralnik Genius ColorPage-Vivid 3XE ima številne pomanjkljivosti, ki jih najcenejši modeli drugih izdelovalcev nimajo.

Genius ColorPage-Vivid 3XE

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB.

Optična ločljivost: 600 dpi.

Navpična ločljivost: 1200 dpi.

Cena: 11.520 tolarjev.

Za: Ugodna cena.

Proti: Hitrost, slabo zajemanje podrobnosti, nizka optična ločljivost.

Genius ColorPage-Vivid 1200X

Pri Geniusu so se z modelom ColorPage-Vivid 1200X bolj potrudili. Gre za model s povprečno optično ločljivostjo v nižjem cenovnem razredu. Tudi čas, ki ga potrebuje za branje, je popolnoma povprečen, vendar ima v vmesniku posebno možnost pospeševanje branja, a je na voljo le pri branju pri ločljivosti 1200 pik na palec in višjih. Kljub temu da je bralnik za branje potreboval okoli 1/3 manj časa, na končni sliki nismo opazili bistvene razlike v kakovosti. Možnost se je torej izkazala za dobro.

Bralnik je sicer opremljen z vizualno zanimivim vmesnikom, ki nekako bolj spominja na kakšno igro kot na vmesnik za optični bralnik, vendar je okornost zgolj navidezna. Na voljo nam je kar precej možnosti in nastavitev, ob ogledu pa ponudi tudi dodatnih šest avtomatskih nastavitev z različnimi osvetlitvami in kontrasti. Omeniti je treba, da je imel vmesnik nekaj težav z izrezovanjem fotografij, ki so bile zelo temne. Treba jih je bilo obrezati ročno, nastali rezultat pa je bil presenetljivo dober. Bralnik se je dejansko še najbolj izkazal pri branju fotografij. Tudi na zelo temnih delih fotografij je namreč ohranil veliko dobro vidnih podrobnosti in tudi pri branju, pri najvišji optični ločljivosti seveda, je zlahka prebrati besedilo, veliko dve piki.

Čeprav kakovost z modelom ColorPage-Vivid 1200X prebranih slik ni vrhunska, je več kot primerljiva z dosežki bralnikov te kategorije. Pravzaprav gre za najcenejši preizkušeni model, ki je resnično uporaben za optično branje slik. Še posebej pa v njegov prid govori cena.

Genius ColorPage-Vivid 1200X

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB.

Optična ločljivost: 1200 dpi.

Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 12.600 tolarjev.

Za: Ugodna cena, dobro vidne podrobnosti.

Proti: Hitrost.

HP ScanJet 2400

Hewlet-Packardov optični bralnik ScanJet 2400 sicer ni med najnovejšimi, a je še vedno aktualen. V prijetno zaobljenem in nizkem ohišju najdemo napravo, katere lastnosti in zmožnosti so povprečne. Optična ločljivost 1200 pik na palec je povsem zadovoljiva za nižji cenovni razred optičnih bralnikov, pa tudi dodatek za branje prosojnic boste zaman iskali. Slike, ki smo jih z njim prebrali v računalnik, so bile nekoliko presvetle, podrobnosti se izgubljajo, pa tudi barvna korektnost ni ravno odlika opisanega modela.

Na ohišju ima nameščeni dve tipki za hitro branje dokumentov. Tako lahko dokument preberemo neposredno v računalnik ali pa ga natisnemo na priključeni tiskalnik.

HP ScanJet 2400 je osnovni model optičnega bralnika. Na trgu vztraja že kar dolgo, kar kaže na dvoje: da je po kakovosti konkurenčen drugim osnovnim modelom, hkrati pa, da se na trgu optičnih bralnikov že precej časa ni spremenilo nič drastičnega. Še zlasti pri cenejših modelih. Če želite v računalnik prenesti svojo že dolgo pozabljeno pesniško zbirko, bo navedeni model zadostoval, če pa želite vanj prenesti še fotografije z lanskega dopusta, pa so nekateri drugi modeli morda primernejši.

HP ScanJet 2400

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB 2.0.

Optična ločljivost: 1200 dpi.

Navpična ločljivost: 1200 dpi.

Cena: 17.040 tolarjev.

Za: Cena.

Proti: Preveč osvetljene slike.

HP ScanJet 4070

S tipalom CCD je opremljen tudi HPjev bralnik ScanJet 4070. Po tehničnih značilnostih ne izstopa bistveno od številnih drugih bralnikov. Ne sodi med hitrejše, še posebej, kar zadeva branje prosojnic.

Njegovo ohišje je srebrne barve, je lično oblikovano in deluje precej resno. Na sprednji strani so klasični štirje gumbi za hitro branje. Z njihovo pomočjo in nameščenim programom lahko samodejno sprožimo branje dokumentov, slik, filmskih negativov in diapozitivov, v kombinaciji s tiskalnikom pa lahko izvedemo tudi kopiranje.

Pri branju slik smo opazili, da barvno ni korektno. Na dobljenih slikah je namreč rumen odsev, pa tudi na splošno so barve nekoliko rumenkaste. Tudi pri branju prosojnic je bila dobljena slika precej rumena, pa tudi ostra ni bila najbolj.

Vmesnik za branje je imel težave z izrezovanjem slike, tako da je bilo treba obrezovanje večkrat opraviti ročno. Pri branju uporablja nekakšen medpomnilnik in po končanem fizičnem branju si je za prenos slike v program, ko je šlo za branje filmskega negativa, vzel skoraj tri minute in dobri dve minuti, ko je šlo za branje diapozitiva.

Sicer se na računalnik priklopi prek vmesnika USB 2.0, kar je že skoraj nujnost, saj so dobljene slike pri ločljivosti 2400 pik na palec res velike.

HP ScanJet 4070

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB 2.0.

Optična ločljivost: 2400 dpi.

Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 29.280 tolarjev.

Za: Cenovno ugoden.

Proti: Hitrost, nekoliko rumene slike.

HP ScanJet 4670

Ko govorimo o ploskih optičnih bralnikih, imamo ponavadi pred očmi napravo, ki jo položimo na mizo, odpremo pokrov in vanjo vstavimo dokument. HP ScanJet 4670 sicer je ploski optični bralnik, a navedeno zanj ne velja. Gre namreč za pokončen optični bralnik.

Oblikovno, in posledično tudi funkcionalno, je popolnoma drugačen od drugih preizkušenih modelov. Na mizo ga postavimo ob pomoči stojala, ki je del naprave, nato pa ne stoji popolnoma navpično. Sestavljen je iz dveh delov, ki ju postavimo skupaj. Na pogled je privlačen tudi, ker je popolnoma prozoren. Oba dela sta namreč steklena. Sprednji je sestavljen iz dveh plasti, med katerima je bralna glava. Dokument med obe stranici bralnika namestimo tako, da ju razpremo.

Model je res oblikovno privlačen, moramo pa biti previdni, kam ga postavimo. Če ga postavimo preblizu kakega predmeta, se ob branju ogleda napačno obreže slika, saj tipalo zazna predmete za bralnikom in jih obravnava kot dokument.

Pri vlaganju lista ta pogosto (prav zaradi položaja) zdrsne in ga ni najlaže pravilno vložiti v bralnik, dobljene slike pa so imele nekoliko rdeč podton. Priložen mu je nekakšen dodatek za branje prosojnic, vendar se ne obnese, saj ga nikakor nismo mogli prepričati, da bi se prislonil ob bralno podlago. Dobljene slike so bile tako precej neostre.

HP ScanJet 4670

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB 2.0.

Optična ločljivost: 2400 dpi.

Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 56.880 tolarjev.

Za: Inovativna oblika.

Proti: Slaba kakovost dobljenih slik.

Mustek BearPaw 1200CU Plus

Modeli BearPaw (v prevodu: medvedja šapa) podjetja Mustek so poimenovani po petih gumbih za hitro branje, ki so na ohišju razpostavljeni v obliki blazinic na medvedji šapi. Sodijo v nižji razred optičnih bralnikov in njihov najosnovnejši model na trg ima oznako 1200CU Plus. Opremljen je s tipalom tipa CIS. Napaja se prek vrat USB in tako se z njim na mizi znebimo dodatnega napajalnika in kablov, primernejši pa je tudi za priklop na prenosni računalnik.

Po hitrosti ne izstopa. Za ogled strani A4 je namreč porabil 21 sekund, za branje enake barvne strani pri ločljivosti 300 pik na palec pa minuto in 20 sekund. Pri branju fotografij se je dobro obnesel, dobro so bile vidne podrobnosti, tudi na temni podlagi, vendar so bile dobljene barve nekoliko medle oziroma blede, kar je tudi sicer značilno za optične bralnike s tipalom CIS.

Tudi po optični ločljivosti optični bralnik ne izstopa, saj je ta 600 pik na palec, to pa je minimum tudi v nižjem cenovnem razredu. Pohvaliti je treba vmesnik TWAIN, ki je priložen. Je ličen in pregleden, možnosti pa so dobro organizirane v posamezne razdelke. Z nastavitvami zajemanja slike in filtri vmesnika lahko zajemanje slike nekoliko izboljšamo. Vmesnik ponuja tudi izbor več izrezov hkrati, bralnik pa jih nato zajame v enem prehodu. Ker za zajemanje dokumentov z besedilom in pretvorbo OCR zadošča ločljivost 300 pik na palec, se je model na tem področju izkazal. Priložen mu je namreč program Abbyy Finereader. Pri branju fotografij za prikaz na računalniku, za kar njegova optična ločljivost zadošča (pri ločljivosti 300 pik na palec je slika fotografije 15 10 cm velika približno 1700 1200 pik). Uporabniki, ki se bodo bolj osredotočili na branje fotografij pri velikih ločljivostih, pa bodo segli po katerem izmed drugih modelov.

Ker BearPaw 1200CU Plus temelji na tipalu CIS, je tudi lažji in nižji od konkurentov s tipalom CCD. V višino meri le 3,7 cm in tehta le 1,9 kg. Tako je res idealen za uporabo s prenosnikom.

Mustek BearPaw 1200CU Plus

Vrsta tipala: CIS.

Način priklopa: USB.

Optična ločljivost: 600 dpi.

Navpična ločljivost: 1200 dpi.

Cena: 10.990 tolarjev.

Za: Ugodna cena, dobro vidne podrobnosti na temnejših fotografijah.

Proti: Malce medle in temne barve.

Mustek BearPaw 4800TA Pro

Mustek se je na trgu predstavil tudi z modelom BearPaw 4800TA Pro. Treba je poudariti, da bralnik izstopa po najpomembnejših tehničnih značilnostih. Ima veliko optično ločljivost, vgrajeno pa ima tudi dodatno luč za branje prosojnic. Velika ločljivost se je prav tako izkazala pri branju besedila, visokega eno piko.

Po hitrosti delovanja se uvršča zelo visoko, saj podpira priklop na vmesnik USB 2.0, vendar po dejanskem branju potrebuje še nekaj časa, da prebrano sliko prenese v program.

Težave se pokažejo pri uporabi samodejnih nastavitev vmesnika, saj ne dajejo najboljših rezultatov branja. Prebrane fotografije so pretemne, zato se v njih izgubijo nekatere podrobnosti, prebrane prosojnice pa so presvetle, tako da dajejo dobljene slike vtis zrnatosti. Obe težavi je mogoče delno odpraviti z nastavitvami v vmesniku, vendar bo to treba postoriti ročno. Težave so tudi pri ogledu branja, saj avtomatsko obrezovanje slik ne deluje najbolje, če so slike razmeroma temne.

Vgrajeni ima dve luči (za prosojne in neprosojne predloge), zato ima razmeroma veliko ohišje, vendar je lično oblikovano, na sprednji strani pa nismo pogrešali niti za BearPaw značilno oblikovanih gumbov za hitro branje.

Z malo truda model BearPaw 4800TA Pro omogoča dobre rezultate tako pri branju neprosojnih kakor tudi prosojnih dokumentov. Razmerje med ceno in kakovostjo bralnika je uravnovešeno.

Mustek BearPaw 4800TA Pro

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB 2.0.

Optična ločljivost: 2400 dpi.

Navpična ločljivost: 4800 dpi.

Cena: 24.990 tolarjev.

Za: Cena, dodatek za prosojnice.

Proti: Netočne avtomatske nastavitve branja.

Mustek ScanExpress A3 USB

Model ScanExpres A3 USB podjetja Mustek malce izstopa. Je velik bralnik, saj je že iz njegovega imena razvidno, da vanj spravimo dokument A3. Širok je nekaj več kot 38 centimetrov, v dolžino pa meri kar nekaj več kot 56 centimetrov. Vsekakor ni za vsako mizo, pa tudi premikati ga ni ravno najlaže, saj tehta dobre štiri kilograme in pol.

Čeprav ima glavo s tipalom tipa CCD, nima dodatka za branje prosojnic. Njegova optična ločljivost ni zavidljiva, saj je le 300 pik na palec. Upoštevati je treba, da je glava dvakrat daljša od glave bralnikov "navadnega" A4 formata, to pa pomeni tudi dvojno število elementov na tipalu.

Pri branju slik se je, upoštevaje tehnične lastnosti, precej dobro obnesel. Dobro zajema podrobnosti, tudi na temnejši podlagi, kjer so imeli mnogi izmed cenejših modelov nemalo preglavic. Dobljene slike so enakomerno osvetljene, glede barv pa ni bil pretirano natančen. Barve so tudi precej neizrazite. Tako je, recimo, zlata na sliki bolj okrasta oz. rumeno rjava.

Hitrost branja je vse prej kot zadovoljiva, saj je bil na vseh preizkusih zelo počasen. Kaže, da velikost podlage pač terja davek. Tako je za ogled potreboval kar 24 sekund, res pa je, da mora izvajati ogled na celotni bralni površini, ta pa je kar štirikrat večja od površine bralnika A4.

Mustek ScanExpress A3 USB

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB.

Optična ločljivost: 300 dpi.

Navpična ločljivost: 600 dpi.

Cena: 33.990 tolarjev.

Za: Možnost branja dokumentov do velikosti A3.

Proti: Hitrost, mere.

Canon CanoScan 9950F

CanoScan 9950F kot edini izmed Canonovih bralnikov na tem preizkusu poleg priklopa na vmesnik USB (podpira standard USB 2.0) omogoča tudi priklop na vmesnik firewire (IEEE 1394). Z optično ločljivostjo 4800 pik na palec in navpično ločljivostjo 9600 pik na palec se uvršča prav na čelo preizkušenih modelov.

Ohišje je lično oblikovano, je pa razmeroma veliko. Na sprednji strani so štirje gumbi za hitro prebiranje dokumentov, kar zadeva hitrost, pa je precej svojevrsten. Pri nizkih ločljivostih, do 1200 pik na palec, se je namreč odrezal slabše kakor drugi modeli visokega cenovnega razreda, pri višjih ločljivostih pa je bil najhitrejši. Zelo hiter je bil pri branju prosojnic. Priloženi so mu okvirčki za vstavljanje filmskih negativov, a so, po občutku sodeč, iz cenene plastike in malce nepraktični.

Poleg hitrosti je pri optičnih bralnikih pomembna predvsem kakovost zajetih slik. CanoScan 9950F se je na vseh področjih zelo izkazal. Barve prebranih fotografij so bile natančne, slike ostre, kontrastne, dobro pa so bile vidne tudi podrobnosti na temnih podlagah. Tudi pri branju besedila, visokega eno piko, se je izkazal, saj je bilo dobro vidno.

Canon CanoScan 9950F

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB 2.0, IEEE 1394.

Optična ločljivost: 4800 dpi.

Navpična ločljivost: 9600 dpi.

Cena: 129.990 tolarjev.

Za: Branje fotografij in prosojnic, ločljivost.

Proti: Hitrost pri nižjih ločljivostih.

HP ScanJet 5590

V visokem cenovnem razredu se večina HPjevih optičnih bralnikov ponaša s podajalniki papirja. Najcenejši med modeli te znamke je ScanJet 5590. Na računalnik ga lahko priklopimo prek dveh vmesnikov, USB 2.0 in vmesnika firewire (IEEE 1394). Optična ločljivost je 2400 pik na palec, kar je najmanj med preizkušenimi modeli v tem cenovnem razredu.

Že po obliki in podajalniku papirja, vgrajenem v pokrov bralnika, je razvidno, da je namenjen predvsem branju neprosojnih dokumentov. Sicer mu je priložena enota za osvetljevanje prosojnic in matrice za branje, vendar v matrice ne bomo mogli vstaviti diapozitivov z debelejšimi okvirčki. Podrobnejši ogled slik, nastalih z branjem s prosojnic, pokaže, da kakovost ni najboljša. Dobljene slike so nekoliko neostre, tako da se podrobnosti rahlo zabrišejo.

Ko smo si prebrane slike ogledali, smo ugotovili, da imajo vse rumen podton, bile so tudi preveč osvetljene. Zaradi močne osvetlitve pa so bile podrobnosti tudi na zelo temnih podlagah dobro vidne (samo na neprosojnih dokumentih, prosojnice so bile neostre).

Pri branju dokumentov na papirju se je bralnik veliko bolje obnesel. Za branje dveh listov besedila z obeh strani je potreboval minuto in 46 sekund, nato pa še od 3 do 4 sekunde za prenos v program.

Ker ima na ohišju standardne gumbe za branje in je v pokrov vgrajen podajalnik papirja, lahko trdimo, da gre za pisarniško napravo; da bi bila res večnamenska, ji je priložena še enota za branje prosojnic.

HP ScanJet 5590

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB 2.0, IEEE 1394.

Optična ločljivost: 2400 dpi.

Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 103.920 tolarjev.

Za: Podajalnik in obračalnik listov.

Proti: Ločljivost, branje prosojnic.

HP ScanJet 7650

HPjev optični bralnik z oznako ScanJet 7650 je še eden izmed bralnikov s podajalnikom papirja. Ta po tehničnih podatkih zmore podati 12 strani na minuto, omogoča pa tudi branje obeh strani (takrat se hitrost podajanja seveda prepolovi - na šest listov na minuto).

Po pričakovanjih se je zelo izkazal pri branju besedila. Podajalnik in obračalnik papirja je deloval hitro in učinkovito. Nekoliko manj se je izkazal pri branju fotografij. Dobljene slike so dobile nekoliko rumen podton.

Kot vsem preizkušenim bralnikom v visokem cenovnem razredu je tudi ScanJetu 7650 priložena osvetljevalna enota za branje prosojnic. Kakor pri modelu ScanJet 5590 so v paketu priložene matrice za branje negativov in diapozitivov. Pri branju diapozitivov smo imeli manjše težave, saj so vodila, kamor vstavimo diapozitive, ozka in nam vanje ni uspelo vstaviti diapozitivov z debelejšimi okvirčki. Slike s prosojnic so bile nekoliko neostre, barve so dobile rumenkast podton (tako kot pri branju fotografij).

Bralnik ima na ohišju kar pet gumbov za hitro branje. To ga spremeni v pravcato pisarniško napravo. S preprostim pritiskom na gumb lahko preberemo list z besedilom, dobljeno sliko pa priložena programska oprema spremeni v besedilno obliko in jo odpre v ustreznem programu. Besedilo lahko pošiljamo po elektronski pošti, v kombinaciji s tiskalnikom pa ga natisnemo in bralnik uporabimo kot fotokopirni stroj.

HP ScanJet 7650

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB 2.0.

Optična ločljivost: 2400 dpi.

Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 163.200 tolarjev.

Za: Podajalnik in obračalnik papirja.

Proti: Ločljivost.

HP ScanJet 8200, 8250 in 8290

Najdražji med vsemi so bili kar trije modeli HP. Obravnavamo jih skupaj, saj vsi trije temeljijo na isti osnovi, zato so tehnične lastnosti vseh treh enake.

Model ScanJet 8200 je najosnovnejši med njimi. Izkazal se je pri branju fotografij, prosojnic in besedila. Dobljene slike so bile ostre in barvno korektne, dobro so bile vidne podrobnosti. Hitrost delovanja je bila velika, saj je za ogled potreboval le pičli dve sekundi, pri branju prosojnic pa ni bil tako hiter.

Modela ScanJet 8250 in 8290 se od modela ScanJet 8200 razlikujeta po dodatnih podajalnikih papirja. V pokrov cenejšega je vgrajen podajalnik, ki zmore bralniku podati 15 listov na minuto, pri dražjem pa celo 25 listov. Oceni sta nekoliko pretirani, vsaj pri večjih ločljivostih, saj samo branje vzame več časa.

Model ScanJet 8290 je mogoče na računalnik priklopiti tudi prek vmesnika SCSI. To pride prav, če imate starejši računalnik, v katerega še niso vgrajena vrata USB 2.0, ima pa vmesnik SCSI.

Vsi trije bralniki so zelo kakovostni. Model ScanJet 8200 je uporaben kot splošnonamenska naprava, dražja modela pa še posebej za prebiranje velikih količin neprosojnih dokumentov.

HP ScanJet 8200, 8250 in 8290

Vrsta tipala: CCD.

Način priklopa: USB 2.0, SCSI (samo model 8290).

Optična ločljivost: 4800 dpi.

Navpična ločljivost: 4800 dpi.

Cena: 136.080 tolarjev (model 8200), 249.600 tolarjev (model 8250), 465.360 tolarjev (model 8290).

Za: Kakovost branja, pri modelih 8250 in 8290 kakovostna podajalnika.

Proti: Visoka cena.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki